Appeal court rejects delay of execution claim when main debt obligation is already established and final.

Tožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Organ druge stopnje lahko, kadar ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, ali da v postopku niso bila upoštevana pravila postopka, ki bi mogla vplivati na odločitev o stvari....,(tudi) sam dopolni postopek in odpravi ugotovljene nepravilnosti.

Tožba zoper dokončno odločitev o predlogu za odlog izvršbe ne more imeti za posledico odložitve izvršitve odločbe, nanašajoče se na glavno stvar.

[OBRAZLOŽITEV]

Predlogu tožeče stranke za odložitev izvršitve dokončne odločbe je organ prve stopnje ugodil tako, da je izvršitev odložil za 30 dni s tem, da se odločba po preteku roka izvrši. Pritožbo, v kateri je tožeča stranka zahtevala odložitev izvršbe za štiri mesece, je tožena stranka zavrnila kot neutemeljeno.

Odločbo tožene stranke izpodbija tožeča stranka s pravočasno vloženo tožbo. Sodišču predlaga, naj jo odpravi. Tožena stranka namreč ne bi smela opreti svoje odločitve na mnenja upravičencev do prispevkov, podana že po izdaji prvostopne odločbe. Odložitev izvršbe tudi ne nasprotuje javni koristi, nastala pa tudi ne bi nepopravljiva škoda, saj imata tako Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje svoji terjatvi zavarovani z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah.

V odgovoru na tožbo predlaga tožena stranka zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

Tožba ni utemeljena.

Zakon o Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (Ur. list RS štev. 48/94) nima določb, po katerih predpisih je treba izvesti pritožbeni postopek v zadevah, o katerih je bilo na prvi stopnji odločeno pred njegovo uveljavitvijo, tako kot se je to zgodilo v obravnavanem primeru. V 46. členu pa določa, da postopa Agencija pri opravljanju nalog nadzora po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem ali drugim zakonom ni drugače odločeno. Smiselno enako določbo ima pred omenjenim zakonom veljajoči zakon o službi družbenega knjigovodstva (Ur. list SFRJ štev. 70/83...79/90) v 64. členu. Ker nima nobeden od omenjenih zakonov določb o postopku pred organom druge stopnje, veljajo torej zanj določbe zakona o splošnem upravnem postopku (prečiščeno besedilo: Ur. list SFRJ štev. 47/86). Ta pa določa v 1. odst. 242. člena, da lahko organ druge stopnje, kadar ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, ali da v postopku niso bila upoštevana pravila postopka, ki bi mogla vplivati na odločitev o stvari....,(tudi) sam dopolni postopek in odpravi ugotovljene nepravilnosti. Zato je tožena stranka ravnala v skladu z zakonom, če je dejstva, pomembna za odločitev, ki niso bila v postopku na prvi stopnji dovolj popolno ugotovljena, ugotovila sama v okviru pritožbenega postopka in na njihovi podlagi odločila.

S tožbenim zatrjevanjem, da odložitev izvršbe ne nasprotuje javni koristi, niti ne bi s tem nastala nasprotnima strankama nepopravljiva škoda, tožeča stranka očitno utemeljuje odložitev izvršbe z 2. odst. 17. člena zakona o upravnih sporih (Ur. list SFRJ štev. 4/77; v nadaljevanju: ZUS). Tega pa v obravnavanem primeru ne more. Na omenjeni zakonski določbi bi lahko utemeljevala odložitev izvršbe, če o tožbi, vloženi zoper dokončno odločbo o glavni stvari, to je o obveznosti plačila prispevkov, še ne bi bilo odločeno. To pa je že bilo. Tožba zoper dokončno odločitev o predlogu za odlog izvršbe pa ne more imeti za posledico odložitve izvršitve odločbe, nanašajoče se na glavno stvar. Zato tudi hipotečno zavarovanje plačila obveznosti, tudi če bi sicer lahko bilo upoštevno, v obravnavanem primeru to ni. Ne glede na navedeno pa sodišče opozarja, da je Agencija vodila kontrolni postopek po uradni dolžnosti, zato nasprotnih strank v upravnem postopku ni bilo.

Glede na navedeno tožba ni utemeljena. Zato jo je sodišče na podlagi 2. odst. 42. člena ZUS kot takšno zavrnilo.