Employer bears costs in termination disputes even if employee's appeal for written warning is dismissed.

Pritožbi se delno ugodi in se 2. odstavek izreka izpodbijanega

sklepa spremeni tako, da se glasi:

"Tožena stranka krije sama svoje stroške postopka."

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu

potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Revizija se dopusti.

[JEDRO]

Ker gre pri razveljavitvi pisnega opozorila delavcu na

izpolnevanje obveznosti (1. odstavek 83. člena ZDR) za spor v

zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, skladno s 5. odstavkom

41. člena ZDSS-1 delodajalec sam krije svoje stroške postopka,

čeprav je bila tožba zavržena.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, s

katero je tožnica zahtevala, da se razveljavi z učinkom za nazaj

pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja

in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne

kršitve z dne 31.5.2004 (1. odstavek izreka). Sodišče je tudi

sklenilo, da je tožnica dolžna toženi stranki plačati stroške

postopka v znesku 56.735,00 SIT, v roku 8 dni (2. odstavek

izreka) ter da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka

(3.odstavek izreka).

Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki uveljavlja pritožbeni razlog

zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve

stopnje zmotno uporabilo 204. čl. ZDR v zvezi s 83. čl. ZDR in

174. čl. do 181. čl. ZDR, ko je zaradi nedopustnostni tožbo

zavrglo. V 204. čl. ZDR je pravna podlaga za meritorno odločanje

o nezakonitosti pisnega opozorila. Ker v zvezi s pisnim

opozorilom ni določen ne postopek, ki bi zagotavljal procesne

pravice delavca, ne zastaralni roki, obstaja nevarnost zlorabe

tega instituta s strani delodajalca, saj lahko neutemeljeno pisno

opozorilo izda kadarkoli za kakršnokoli kršitev. Tudi ni določen

način vročanja pisnega opozorila. Odločitev sodišča, da se ne

more zahtevati sodnega varstva zato, ker pisno opozorilo ne

posega neposredno v pravice delavca, nima podlage v 204.čl. ZDR,

saj po gramatikalni razlagi ta člen ne razlikuje neposrednega in

posrednega posega v pravice delavca. Sprašuje se, v čem je

kvalitativna razlika med pisnim opozorilom in opominom po 175.

čl. ZDR. Tako pisno opozorilo kot disciplinski opomin se izrekata

zaradi kršitve delavca, pravne posledice pisnega opozorila so za

delavca dosti hujše. Ob ponovni kršitvi delodajalec redno odpove

pogodbo o zaposlitvi, sankcija - opomin pa ne more služiti niti

kot podlaga za trajno spremembo delovnopravnega položaja delavca.

Kljub temu lahko delavec opomin pred sodiščem izpodbija, pisnega

opozorila pa ne. Zmotno je stališče, da pisno opozorilo nima

narave kršenja pravic tožnice oz. ne predstavlja obtožbe proti

njej, saj je s pisnim opozorilom ugotovljena kršitev pogodbenih

in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Glede na pomanjkanje

pravnih norm, ki urejajo pisno opozorilo v ZDR, bi sodišče moralo

uporabiti analogijo z določbami ZDR, ki urejajo disciplinsko

odgovornost delavca (174. do 181. čl. ZDR). Stališče, da bi se

lahko pisno opozorilo izpodbijalo le, če bi delodajalec redno

odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, je v

nasprotju s 23. čl. Ustave RS, saj takšno časovno zamaknjeno

nudenje sodnega varstva predstavlja nepotrebno odlašanje o

pravicah delavca. Delavcu zaradi časovne odmaknjenosti odvzema

pravico do učinkovitega sodnega varstva. Predlaga, da pritožbeno

sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve

stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah

pritožbenega razloga, pri tem pa je na podlagi 2. odst. 350. čl.

Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) v

zvezi s 366. čl. ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene

kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11.,

12 in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP in na pravilno uporabo

materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče

prve stopnje navedenih bistvenih kršitev določb pravdnega

postopka ni storilo, ter da je o glavni stvari sprejelo pravilno

materialnopravno odločitev. Zmotno pa je uporabilo materialno

pravo pri odločitvi o stroških, zaradi česar je napačno odločilo,

da mora tožnica toženi stranki povrnitvi stroške postopka.

Tožnik zahteva razveljavitev pisnega opozorila na izpolnjevanje

obveznosti iz delovnega razmerja in možnost odpovedi pogodbe o

zaposlitvi v primeru ponovne kršitve z dne 31.5.2004. Sodišče

prve stopnje je na podlagi 274. čl. ZPP tožbo zavrglo, ker je

ugotovilo, da sodno varstvo zoper opozorilo, katerega tožnica

uveljavlja po 1. in 2. odst. 204. čl. Zakona o delovnih razmerjih

(ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002) ni dopustno. Po navedenih določbah

ZDR je namreč sodno varstvo dopustno, če delodajalec krši

delavčeve pravice ali ne izpolnjuje svojih obveznosti iz

delovnega razmerja. Pisno opozorilo delavcu na podlagi 1. odst.

83. čl. ZDR pa ne predstavlja dejanja oz. odločitve delodajalca,

s katero bi ta kršil pravico delavca iz delovnega razmerja.

ZDR delavcu za razveljavitev pisnega opozorila iz 1. odst. 83.

čl. ZDR tudi ne zagotavlja neposrednega sodnega varstva po 3.

odst. 204. čl. ZDR, saj ne gre za ugotovitev nezakonitosti

odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja

veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski

odgovornosti delavca. Pisno opozorilo iz 1. odst. 83. čl. ZDR

torej ne predstavlja odločitve o disciplinski odgovornosti

tožnika in o izreku disciplinske sankcije. V ZDR tudi ni podlage

za analogijo z določbami, ki urejajo disciplinski postopek in

disciplinsko odgovornost delavca (174. do 181. čl. ZDR). Glede na

naslov 83. čl. ZDR (postopek pred odpovedjo s strani delodajalca)

je podaja pisnega opozorila delavcu del postopka pred podajo

redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Posledice pisnega opozorila za delavca niso hujše kot posledice

izrečenega opomina, saj pisno opozorilo nima neposrednih pravnih

posledic. Predstavlja le predpostavko za kasnejšo (morebitno)

redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Delavec lahko šele v sporu za ugotovitev nezakonitosti redne

odpovedi pogodbe o zaposlitvi uveljavlja neutemeljenost takšnega

opozorila, ne more pa biti pisno opozorilo iz 1. odst. 83. čl.

ZDR predmet samostojnega sodnega varstva. Sodišče prve stopnje je

pravilno izhajalo iz narave pisnega opozorila in zavrglo tožbo za

razveljavitev tega opozorila. S tem ni prekršilo tožnikove

ustavne pravice do sodnega varstva po 23. čl. Ustave R Slovenije.

Te ustavne določbe ni mogoče tolmačiti tako, da bi ta tudi v

konkretnem primeru zagotavljala sodno varstvo.

Pri odločitvi o stroških postopka je sodišče prve stopnje zmotno

izhajalo iz 154. in 155. čl. ZPP ter tožnici naložilo plačilo

stroškov postopka tožene stranke. Ker gre za spor v zvezi s

prenehanjem delovnega razmerja, bi moralo uporabiti določbo 5.

odst. 41. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1,

Ur. l. RS, št. 2/2004), po kateri delodajalec v sporih o

prenehanju delovnega razmerja krije sam svoje stroške ne glede na

izid postopka. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo

in 2. odstavek izreka izpodbijanega sklepa na podlagi 3. tč. 365.

čl. ZPP spremenilo tako, da krije tožena stranka sama svoje

stroške postopka.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se na podlagi 2. tč. 365.

čl. ZPP v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 5. tč. 31. čl. ter v zvezi s 1.

al. 1. odst. 32. čl. ZDSS-1 odločilo, da se revizija dopusti, ker

je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o

pomembnem pravnem vprašanju, in sicer glede tega, če je zoper

pisno opozorilo delavcu na izpolnjevanje obveznosti in možnost

odpovedi v primeru ponovne kršitve (1. odst. 83. čl. ZDR)

dopustno sodno varstvo.