Appeal dismissed; late court fee payment proof invalidates withdrawal claim; partial refund request allowed under tax law.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje.

Revizija se ne dopusti.

[JEDRO]

1. Če tožeča stranka dokazilo o plačilu sodne takse priloži šele

s pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče zaradi neplačila

sodne takse štelo, da je tožba umaknjena in je postopek ustavilo

(105a člena ZPP), je tožeča stranka dokaz o plačilu sodne takse

predložila prepozno, ob pogoju, da je sodišče pred izdajo sklepa

o ustavitvi postopka ravnalo skladno z določili 2. odstavka 105.a

člena ZPP (nepopolna vloga).

2. Za vlogo, ki se je štela za umaknjeno, ker taksa ni bila

plačana oz. ker ni bilo predloženo dokazilo o plačilu sodne

takse, je potrebno plačati četrtino takse, določene sklano z

ZST, kazenska taksa pa se v takem primeru ne plača. Zato je

pritožbo tožnice v delu, ker predlaga povnitev že plačane

takse, mogoče šteti za predlog za vrnitev takse skladno z

34. členom ZST.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo, da je tožba

umaknjena in postopek ustavilo.

Zoper navedeni sklep se z laično pritožbo smiselno zaradi zmotno

ugotovljenega dejanskega stanja pritožuje tožnica. V pritožbi

navaja, da je v odrejenem roku plačala sodno takso za tožbo v

zadevi II Pd 394/2005. Ker je sodišče prve stopnje postopek kljub

temu ustavilo, predlaga, da se ji povrne že plačana sodna taksa.

Pritožbi prilaga fotokopijo dokazila o plačilu sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah

uveljavljanega pritožbenega razloga, pri čemer je po uradni

dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst.

350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 -

2/2004) v zvezi s 366. čl. ZPP in na pravilno uporabo

materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče

prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi

pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na

popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno

uporabilo materialno pravo.

Iz listinske dokumentacije je razvidno, da je tožnica tožbo za

ugotovitev obstoja terjatve v znesku 975.614,08 SIT z zamudnimi

obrestmi v višini TOM od 10.7.2001 dalje do plačila ter na

povrnitev pravdnih stroškov vložila pri Okrožnem sodišču v

Ljubljani. Po pravnomočnosti sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani

opr. št. XI Pg 10/2002 z dne 30.12.2004, s katerim se je Okrožno

sodišče izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi,

je bila zadeva odstopljena Delovnemu in socialnemu sodišču v

Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Ker

tožnica ob vložitvi tožbe ni predložila tudi dokazila o plačilu

sodne takse za tožbo, jo je prvostopenjsko sodišče s sklepom opr.

št. II Pd 394/2005 z dne 5.4.2005 pozvalo na predložitev

predmetnega dokazila, pri čemer jo je v citiranem sklepu tudi

opozorilo na posledice, če se temu sklepu ne bo odzvala. Iz

listinske dokumentacije je razvidno, da je tožnica sklep prejela

7.4.2005, vendar v postavljenem 8-dnevnem roku sodišču prve

stopnje dokazila o plačilu sodne takse za tožbo ni predložila. Iz

tega razloga je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo

izpodbijani sklep ob upoštevanju določbe 105. a čl. ZPP. Iz

spisovnih podatkov namreč ne izhaja, da bi tožnica v postavljenem

8-dnevnem roku predložila sodišču dokazilo o plačani sodni taksi

za tožbo.

Ker uveljavljani pritožbeni razlog ni bil podan, niti niso bili

podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodiče po uradni

dolžnosti (353. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP), je bilo potrebno

pritožbo tožnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi

izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

Ob tem pritožbeno sodišče dodaja, da je na podlagi 3. odst. 32. a

čl. Zakona o sodnih taksah (ZST - UPB; Ur.l. RS, št. 20/2004)

stranka dolžna za vlogo, ki se je štela za umaknjeno, ker taksa

ni bila plačana oz. ker ni bilo predloženo dokazilo o plačilu

takse, plačati četrtino takse, ki je določena z Zakonom o sodnih

taksah. V tem primeru se kazenska taksa ne plača. Po 34. čl. ZST

- UPB se zahteva za vrnitev takse vloži pri sodišču, ki je

odločalo na prvi stopnji in sicer v 60 dneh, ko je bila taksa

pomotoma plačana oz. od dneva, ko je prizadeti izvedel, da

dejanje ni bilo opravljeno, pri čemer pa vrnitev takse ni mogoče

zahtevati po preteku dveh let od dneva, ko je bila plačana. Po

stališču pritožbenega sodišča bi se lahko pritožba tožnice v

delu, v katerem predlaga povrnitev že plačane takse, štela kot

zahteva za vrnitev takse po 34. čl. ZST-UPB.

Ker denarna terjatev tožnice napram toženi stranki, ki jo je

uveljavljala v tem individualnem delovnem sporu, ne presega

revizijskega minimuma (2. odst. 367. čl. ZPP), je bilo potrebno v

skladu z 5. tč. 31. čl. in 32. čl. Zakona o delovnih in socialnih

sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) odločati tudi o tem, če

se revizija dopusti. V skladu s 1.odst. 32. čl. ZDSS-1 sodišče

dopusti revizijo le v primeru, če je od odločitve vrhovnega

sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem

vprašanju, ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne

prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno

za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem

pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni

odločalo. Ker v konkretnem primeru ni podan nobeden od navedenih

razlogov, je pritožbeno sodišče sklenilo, da revizije ne dopusti.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ni dopustilo

revizije, lahko stranka v 30 dneh vloži pritožbo, če odločba

sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča

glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v

sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni

enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pritožbo je

potrebno vložiti pri sodišču prve stopnje, o njej pa bo odločalo

Vrhovno sodišče Republike Slovenije.