Labor court dismissed appeal for withdrawn claim due to failure to submit court fee payment proof.
Legislator summary
AI generatedThe appellate labor court rejected the appellant's appeal and upheld the first-instance court's decision to dismiss the claim. The appellant failed to submit proof of court fee payment within the eight-day extension period after being explicitly warned of withdrawal consequences. The court ruled that the law requires physical submission of the payment certificate, not merely the payment itself, and thus the claim was legally withdrawn.
Legislator headnote
AI generated4. člen Zakona o sodnih taksah; 105.a člen Zakona o pravdnem postopku: Tožba se šteje za umaknjeno, če tožnik v roku za dopolnitev ne predloži tožbi dokazila o plačilu sodne takse.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker tožnica tožbi tudi po dodatnem pozivu ni predložila dokaza o
plačilu sodne takse, pri čemer je bila opozorjena, da bo sodišče
štelo pritožbo za umaknjeno, če dokazila o plačilu sodne takse ne
predloži, je sodišče pravilno štelo, da je tožba umaknjena.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo tožbo za
umaknjeno in v sporu postopek ustavilo. Ugotovilo je, da tožnica
v roku 8 dni ni predložila dokazila o plačilu sodne takse za
tožbo.
Tožnica se je zoper sklep pravočasno pritožila. Navaja, da je
pomanjkljivo prebrala sklep, s katerim ji je sodišče naložilo, da
v določenem roku predloži dokazilo o plačilu sodne takse. Mislila
je, da zadostuje, če samo plača sodno takso. Prilaga kopijo
plačilnega naloga, ki izkazuje, da je pravočasno poravnala
predpisano sodno takso. Zato prosi, da sodišče nadaljuje postopek
po vloženi tožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep v mejah pritožbenega
izpodbijanja in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve
določb postopka ter pravilno uporabo materialnega prava po
določbi 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l.
RS, št. 26/99 - 2/04), v zvezi z določbo 366. čl. ZPP. Po takšnem
preizkusu je ugotovilo, da je odločitev v izpodbijanem sklepu
pravilna, kar utemeljuje z naslednjimi razlogi:
Po določbi 4. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur.l. RS, št. 1/90
- 121/03) je potrebno plačati takso za tožbo takrat, ko se takšna
vloga izroči sodišču. V skladu z določbo 105. a čl. ZPP se mora
tožbi priložiti dokazilo o plačilu sodne takse. Če tožbi ni
predloženo navedeno dokazilo, in niso podani pogoji za oprostitev
plačila sodnih taks, ravna sodišče s tožbo kot z nepopolno vlogo.
Če dokazilo ni predloženo niti v roku za dopolnitev, se šteje, da
je tožba umaknjena.
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožnica dne 2.2.2005
vložila zoper toženo stranko tožbo zaradi plačila odpravnine v
znesku 1.872.822,10 SIT. Sodišče prve stopnje je po prejemu tožbe
ugotovilo, da ni vsebovala tudi dokazila o plačilu sodne takse.
Zato je tožnico s sklepom z dne 8.3.2005 pozvalo, da v roku 8 dni
predloži dokazilo o plačilu sodne takse za tožbo ter jo izrecno
opozorilo na pravne posledice, če v predpisanem roku tako ne bo
ravnala. Ker tožnica v nadaljevanju ni predložila zahtevanega
dokazila, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 105.a čl.
ZPP pravilno štelo tožbo za umaknjeno in v zadevi postopek
ustavilo.
Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je nesprejemljivo navajanje
tožnice v pritožbi, da je sklep pomanjkljivo prebrala oz. je
smatrala, da zadostuje, če v roku poravna sodno takso. Z določbo
105.a čl. ZPP je izrecno opredeljeno, da mora biti tožbi
predloženo dokazilo o plačilu sodne takse. Poleg tega so v
navedeni določbi predpisane posledice v primeru, če takšno
dokazilo ne bo predloženo tudi v roku za dopolnitev. Navedena
zakonska določba ne govori o tem, da mora biti sodna taksa samo
poravnana, temveč vlogi dejansko predloženo potrdilo, ki to tudi
dokazuje.
Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in v celoti potrdilo
izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. ZPP).
Sicer pa odločitev sodišča o ustavitvi postopka ne pomeni, da je
tožnica glede zahtevka o glavni stvari izgubila pravico do
sodnega varstva, saj lahko v sporu še vedno vloži tožbo zoper
toženo stranko.