Appeal dismissed; employer offered suitable work within employee's health capacity, negating irreparable harm claim.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Tožniku z delom na delovnem mestu po novi PZ ne bo nastala težko

nadomestljiva škoda, saj mu je tožena stranka zagotovila delo v

okviru njegove zdravstvene zmožnosti. Zato je sodišče pravilno

zavrnilo začasno odredbo, s katero je tožnik zahteval odložitev

izvajanja nove pogodbe o zaposlitvi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne

odredbe o odložitvi izvajanja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen

čas, ki sta jo 8.4.2005 sklenila tožeča stranka in tožena

stranka, za čas do pravnomočnosti te zadeve, podrejeno za čas do

pridobitve zdravstvene ocene o sposobnosti tožeče stranke

opravljati dela po pogodbi z dne 8.4.2005.

Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne

ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava

s predlogom, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi in

izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje

v novo odločanje.

V pritožbi navaja, da je bila tožeča stranka razporejena na dela

urejanje "komunalne dejavnosti - čuvaj na odlagališču" po pogodbi

z dne 8.4.2005, ne da bi bil predhodno opravljen nujno potreben

zdravniški pregled. Tožeča stranka je prejela obvestilo tožene

stranke z dne 14.4.2005, da ima organiziran zdravniški pregled v

Zdravstvenem doku Trbovlje, v Ambulanti medicine dela, dne

20.4.2005, to je še istega dne ob 10,30 uri. Vabilo mu ni bilo

vročeno po pošti, temveč mu je bi le vrženo v poštni nabiralnik.

Tožeča stranka je odšla na medicino dela zaradi oprave pregleda

in tu so jo naročili na pregled za dne 10.5.2005. Pregled je po

zakonu obvezen in nujen, ravno iz razloga, da se ugotovi, ali je

delavec sposoben opravljati novo delo, in da se odvrne, da

delavcu, zaradi obstoječega zdravstvenega stanja, na novem

delovnem mestu, ne bi prišlo do poslabšanja zdravja. Že sama

opustitev tega nujno potrebnega zdravstvenega pregleda v

ambulanti medicine dela, je lahko razlog za izdajo začasne

odredbe. Ne gre pozabiti dejstva, da je tožeča stranka zelo bolna

in omejeno delovno sposobna, kar narekuje dodatno pozornost, skrb

in pregled. Pri tem poudarja, da je tožena stranka navedla, da ji

je ponujeno sedaj lažje delo, saj je lažje lopatati na smetišču,

kot pa prestavljati mize na tržnici. Lopatanje je nujno potrebno

zaradi urejanja smetišča in predstavlja težko fizično delo. Na

tržnici pa tožeča stranka ni opravljala fizičnega dela in ni

postavljala stojnic, kot to trdi tožena stranka. Imela je na

tržnici zgolj organizacijo dela, njej podrejeni delavci pa so

postavljali stojnice in opravljali fizična dela, ter med drugim

tudi čistili tržnico, kar bi lahko potrdili kot priče J. M.,

T. R., R. A., R. J. in drugi delavci, ki jih je tožeča stranka

imela za opravljanje del na tržnici preko tožene stranke in

javnih del.

Sodišče prve stopnje pa ugotavlja, da ni razlike med deli, ki jih

je sposobna opravljati, in med deli po pogodbi z dne 8.4.2005.

Tožena stranka sama priznava, da bo morala tožeča stranka na

novem delovnem mestu delati z lopato, kar pomeni krpati luknje in

izravnavati teren. Delo z lopato je delo, pri katerem je potrebno

ročno dvigovanje in prenašanje bremena s pomočjo lopate. V

dopolnilnem izvedenskem mnenju Zavoda za pokojninsko in

invalidsko zavarovanje z dne 28.6.2004 pa je razvidno, da je

delavec - tožeča stranka sposobna za delo brez ročnega dvigovanja

in prenašanja bremen in da je sposobna le za delo čuvaja. Čuvaj

pa ne dela z lopato na delovišču, pa tudi ne ureja deponije in pa

tudi ne dela z nevarnimi odpadki, ampak le nadzoruje dogajanje na

prostoru. Poleg tega tožeča stranka vlaga v spis še fotografije

deponije, iz katerih je razvidno stanje na deponiji oz. na

terenu, na katerem bi morala delati. Fotografije namreč

potrjujejo, da so navedbe tožene stranke o stanju na deponiji

neresnične, da se na deponiji odlagajo nevarni odpadki, da se na

deponijo vozi nekontroliran odpadni material in organski odpadki.

Ozračje je nezdravo, prisoten je hud smrad, v zraku pa so

prisotni škodljivi hlapi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve

stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na

pravilno uporabo materialnega prava in na absolutne bistvene

kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. čl. Zakona

o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004) v zvezi

s 366. čl. ZPP. Na podlagi izvedenega preizkusa je ugotovilo, da

sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev

določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni

dolžnosti. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje

tudi pravilno uporabilo materialno pravo ter predlog za izdajo

začasne odredbe utemeljeno zavrnilo.

Sodišče prve stopnje je pravilno pri svoji odločitvi izhajalo iz

določbe 1. odst. 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l.

RS, št. 51/98 - 16/04), ki določa pogoje za izdajo začasne

odredbe za zavarovanje terjatev. Po 1. odst. prej citiranega

člena, kjer so opredeljeni pogoji, glede zavarovanja nedenarne

terjatve, za kar gre v tej zadevi, je določeno, da lahko sodišče

izda začasno odredbo v zavarovanje terjatve, če izkaže upnik za

verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper

dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed

predpostavk, ki so našteti v 2. odst. tega člena in sicer

nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej

otežena, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali

nastanek težko nadomestljive škode, da dolžnik z izdajo začasne

odredbe, če bi se med postopkom izkazala za neutemeljeno, ne bi

utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje

začasne odredbe nastala upniku; glede na 3. in 4. odst. 270. čl.

tega zakona pa tudi, da upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če

izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel

le neznatno škodo ter še, da se šteje, da je nevarnost podana, če

naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini, kar pa tožnik - upnik

ni izkazal.

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da

ni ugotovilo možnosti nastopa težko nadomestljive škode za tožečo

stranko, v primeru dejanskega pričetka dela na delovnem mestu

urejanje komunalne deponije - čuvaja na odlagališču. Namreč

tožena stranka je z listinami dokazala svoje navedbe, da je

tožeči stranki z novo pogodbo o zaposlitvi z dne 8.4.2005

zagotovila delo v okviru zdravstvene sposobnosti tožeče stranke.

Dopis tožene stranke z dne 15.6.2004 (dokaz B 3) Zavodu za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota

Trbovlje, s priloženo delovno dokumentacijo za oceno primernosti

delovnega mesta za tožečo stranko, vsekakor dokazuje, da je

tožena stranka pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne

14.3.2000 in ponudbo nove pogodbe z dne 8.4.2005 pri ustreznem

naslovu preverila oz. preizkusila, ali lahko tožeča stranka glede

na svojo invalidnost in s tem delovne omejitve dela na drugem

delovnem mestu, kot je določeno v pogodbi z dne 14.3.2000, to je,

ali lahko dela na delovnem mestu urejanje komunalne deponije,

čuvaj na odlagališču. Zavod za pokojninsko in invalidsko

zavarovanje Slovenije je toženi stranki na ta dopis poslal

dopolnilno mnenje z dne 28.4.2004, da je na podlagi izvedenskega

mnenja z dne 25.1.2001 in opisa delovnega mesta urejanje

komunalne deponije - čuvaj na odlagališču, ugotovljeno, da je

opisano delo zanj ustrezno (dokaz B 4).

Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da

le-to ni ugotovilo v tej fazi postopka "razlike v vrsti del, ki

jih tožeča stranka lahko opravlja in dela po pogodbi z dne

8.4.2005 na podlagi predloženih dokaznih listin v spisu. Vsekakor

pa se lahko zaključi, da je predložena dokazna listina s strani

tožene stranke, to je dopolnilno izvedensko mnenje Zavoda za

zaposlovanje in invalidsko zavarovanje Slovenije, Območna enota

Ljubljana, Izpostava Trbovlje z dne 28.6.2004, da je novo delovno

mesto za tožečo stranko ustrezno, primeren dokaz za trditve

tožene stranke o neutemeljenosti predlagane začasne odredbe. Zato

je iz zgoraj navedenih pravnih in dejanskih razlogov sodišče prve

stopnje pravno ter prepričljivo zavrnilo predlog za izdajo

začasne odredbe in s tako zavrnitvijo ter takimi dejanskimi in

pravnimi stališči soglaša pritožbeno sodišče.

Tožeča stranka graja tudi dokazno oceno, vendar pri tem ni

predložila nobenega konkretnega dokaza, ki bi potrdil njene

pritožbene navedbe glede zdravstvene nesposobnosti za opravljanje

teh del, ki so ji bila ponujena z novo pogodbo ob istočasni

odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 11.3.2000.

O predlogu za izdajo začasne odredbe pa odloča sodišče na podlagi

trditev tožeče stranke v predlogu in v okviru teh presoja ali so

izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 365. čl. ZPP

pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve

stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka,

ker s pritožbo ni uspela (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst.

165. čl. ZPP), kot to izhaja iz izreka tega sklepa.