Appeal allowed: Labor court has jurisdiction over student work via agency even without official permit.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance decision declaring the labor court incompetent to hear the case. The plaintiff argued that the defendant, a student, worked through an authorized agency despite lacking a formal permit, creating a labor relationship under Article 216 of the Employment Relations Act. The court held that the absence of a permit does not negate the existence of a labor relationship when work is mediated by an authorized organization, thus establishing jurisdiction.
Legislator headnote
AI generatedZDR 216. člen; ZDSS-1 5. člen 1. odstavek: The labor court has jurisdiction over disputes arising from temporary or occasional work by students and pupils mediated by an authorized organization, even if the student lacks a formal permit.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva
vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.
[JEDRO]
Šteje se, da obstaja začasno in občasno delo študentov po 216.
členu ZDR, čeprav je študent opravljal delo brez napotnice, če
sicer obstajajo elementi tega razmerja, enako kot v primeru t.i.
faktičnega delovnega razmerja (ki se priznava, če obstajajo
elementi delovnega razmerja iz 16. člena ZDR, čeprav stranki
nista sklenili PZ v pisni obliki).
Če je izkazano, da je dijak opravljal delo s posredovanjem
organizacije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela študentom
in dijakom, gre za delovni spor. Za spore, ki izvirajo iz dela
študentov, je skladno z e točko 1. odstavka 5. člena ZDSS-1
pristojno delovno sodišče.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za
stvarno nepristojno za reševanje tega spora. Sklenilo je, da se
po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi v reševanje Okrožnemu
sodišču v Novi Gorici.
Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse
pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem
postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004). Navaja, da
je toženec pri tožeči stranki delal kot dijak in čeprav ni imel
formalnega papirja - napotnice, iz vseh drugih okoliščin izhaja,
da je delal preko organizacije, ki opravlja dejavnost
posredovanja dela dijakov in študentov. Toženec je plačilo za
delo v oktobru 2003 prejel preko te organizacije. Zato je delovno
sodišče pristojno za reševanje te zadeve. Predlaga razveljavitev
izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v
nadaljnje sojenje. Priglaša pritožbene stroške.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi
366. člena ZPP v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po
uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2.
odst. 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.
Sodišče prve stopnje se je izreklo za stvarno nepristojno zato,
ker toženec v oktobru 2003, ko naj bi s svojim delom tožeči
stranki povzročil škodo, ni imel napotnice Mladinskega servisa,
preko katerega je kot študent opravljal delo za toženo stranko že
vse od leta 1998. Zaradi tega je štelo, da tožeča stranka ni
izkazala, da je toženec kot študent zanjo opravljal začasno oz.
občasno delo.
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur.l. RS št.
2/2004) v e točki 1. odstavka 5. člena določa, da je delovno
sodišče pristojno za odločanje v individualnem delovnem sporu o
opravljanju del otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in
študentov. Dijaki in študentje opravljajo delo preko organizacij,
ki so pooblaščene za posredovanje dela.
Napotnica je podlaga za opravljanje dela študenta in dijaka pri
"delodajalcu", vendar pa obstoj napotnice ni pogoj za obstoj
razmerja, ki ga ureja 216. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR,
Ur.l. RS št. 42/2002). Po citirani določbi dijaki, ki so že
dopolnili 15 let in študentje, lahko opravljajo začasno ali
občasno delo tudi na podlagi napotnice pooblaščene organizacije,
ki opravlja dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, v
skladu s predpisi s področja zaposlovanja. Toženec je pri tožeči
stranki opravljal delo v okviru organiziranega delovnega procesa,
vendar pri tožeči stranki ni bil v delovnem razmerju. Zaradi
posredovanja Mladinskega servisa je bil toženec s tožečo stranko
v posebnem civilnopravnem položaju, v katerem pa mu
delovnoprocesno pravo zaradi nekaterih naveznih točk z delovnim
razmerjem priznava položaj stranke v delovnem sporu. Te navezne
točke so npr. delo pri delodajalcu, podrejenost redu, ki ga
vzpostavlja delodajalec, dajanje nalog, plačilo za delo itd..
Delavec praviloma opravlja delo pri delodajalcu na podlagi
pogodbe o zaposlitvi; vendar pa obstoj pogodbe o zaposlitvi ni
pogoj za obstoj delovnega razmerja. To izhaja iz 4. odstavka 15.
člena ZDR, ki določa, da na obstoj in veljavnost pogodbe o
zaposlitvi ne vpliva dejstvo, da stranki nista sklenili pogodbe o
zaposlitvi v pisni obliki ali če niso v pisni obliki izražene vse
sestavine pogodbe o zaposlitvi. Po 16. členu ZDR delovno razmerje
obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja. Zato se šteje,
da obstaja začasno in občasno delo dijakov in študentov po 216.
členu ZDR, čeprav je dijak ali študent opravljal delo brez
napotnice, enako kot v primeru t.i. faktičnega delovnega razmerja
iz 16. člena ZDR. Če je izkazano, da je dijak ali študent
opravljal delo s posredovanjem organizacije, ki opravlja
dejavnost posredovanja dela dijakom in študentom, gre za delovni
spor. Za spore, ki izvirajo iz dela dijakov in študentov, je
skladno z e točko 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno
sodišče.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo le na podlagi
ugotovitve, da v oktobru 2003 toženec ni imel napotnice
pooblaščene organizacije za posredovanje dela dijakom in
študentom. Ni pa ugotavljalo, ali so sicer obstajali elementi
začasnega oz. občasnega dela dijaka oz. študenta pri toženi
stranki s posredovanjem organizacije, ki se s tem ukvarja. To pa
je bistveno za odločitev, ali je delovno sodišče za reševanje
zadeve stvarno pristojno. Kot izhaja iz navedb tožeče stranke in
listin v spisu, so elementi tega razmerja obstajali: kljub temu,
da napotnice ni imel, je toženec kot študent pri toženi stranki
opravljal delo po posredovanju Mladinskega servisa, to je
organizacije, ki se ukvarja z dejavnostjo posredovanja dela
dijakom in študentom. Za to delo je tožeča stranka plačala tudi
račun, ki ga je izstavil Mladinski servis. Sodišče prve stopnje
tega ni upoštevalo, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep
razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek.
Za sklep, s katerim se sodišče prve stopnje izreče za stvarno
nepristojno, ne velja prepoved iz 1. odstavka 30. člena ZDSS-1
(prepoved razveljavitve in vrnitve zadeve sodišču prve stopnje v
nov postopek). Ta se nanaša le na sodbe, s katerimi sodišče prve
stopnje na podlagi obravnave odloči o tožbenem zahtevku.
Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.