Appeal dismissed because non-monetary eviction claim lacked required monetary value notation under ZPP rules.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appeal filed by the plaintiff against the second-instance court's decision to dismiss an eviction claim. The plaintiff argued for a retrial but failed to provide the required monetary value of the disputed property in the initial lawsuit, as the claim was non-monetary. The court ruled that without a stated value exceeding the statutory threshold, the appeal was inadmissible under the Code of Civil Procedure.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 186.čl. ZPP; 3. odst. 382.čl. ZPP: An appeal in non-monetary property disputes is inadmissible if the plaintiff fails to state the value of the disputed subject matter in monetary units, as such omission prevents the court from verifying if the value exceeds the statutory threshold for appeal admissibility.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
V točkah ( po analogiji taksne in odvetniške tarife) označena vrednost spornega predmeta pomeni izostanek navedbe vrednosti. Posledica tega pa je nedovoljenost revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na izpraznitev stanovanja. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.
Zoper sodbo druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi sodbi druge in prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil ( 3. odst. 390. člena zakona o pravdnem postopku - v nadaljnjem ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Kadar je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožeča stranka navesti v tožbi vrednost spornega predmeta (2. odst. 186.čl. ZPP). Navedba vrednosti je potrebna zaradi določbe 382.čl. ZPP, po kateri revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska (3. odst. 382.čl. ZPP). Vrednost spornega predmeta, ki je navedena v tožbi, pa mora biti izražena v denarni enoti. V točkah (po analogiji taksne in odvetniške tarife) označena vrednost spornega predmeta pomeni izostanek navedbe vrednosti. Posledica tega pa je nedovoljenost revizije. Tako razlago določb 2. odstavka 186.čl. in 3. odst. 382.čl. ZPP sta potrdili tudi pravni mnenji občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 16.12.1993 (Poročilo o sodni praksi VS RS št. II/93 str. 12 in Pravna mnenja z občne seje VS RS 14.12.1994 str. 5).
V tej zadevi je tožeča stranka vložila tožbo na izpraznitev stanovanja. Gre za nedenarni zahtevek, iz katerega vrednost spornega predmeta ni razvidna. Zato bi morala po 2. odst. 186.čl. ZPP v tožbi navesti vrednost spora in to v denarnih enotah. Tega pa ni storila. Na tožbi je rokopisna zabeležka naslednje vsebine : 5.000 tč., taksa 400 tč. 3.200,00 Sit. Navedba točk odvetniške in taksne tarife ne predstavlja označbe vrednosti spornega prdmeta v smislu določbe 2. odst. 186.čl. ZPP, navedba zneska 3.200,00 Sit pa ne zadostuje za dovoljenost revizije, kajti v času vložitve tožbe 29.7.1993 je že veljal zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Ur.l. RS št. 55/92), ki je v 9. členu določil kot mejno vrednost za dovoljenost revizije 80.000.00 Sit. Ker vrednost spornega predmeta v tej zadevi ne presega navedenega zneska, revizija ni dovoljena.
Odločitev revizijskega sodišča temelji na 392.čl. ZPP.