Appeal dismissed; filing a claim for contract invalidity does not trigger a land register dispute entry.

Pritožba se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje ter

hkrati dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi

vpisa.

[JEDRO]

Po 5. točki 22. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) se v zemljško

knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo

procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede

pridobitve, prenehanja oziroma spremembe pravic na nepremičnini, če

ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo

(zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno

dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo

procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodi postopek, za katerega

zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

Pravdni postopek se začne z vložitvijo tožbe, predmet postopka pa se

določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s tožbo v pravdnem postopku

uveljavlja tožnik. V 1. odstavku 49. člena ZZK-1 pa so doočene vrste

pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v

zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z

zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero

se zaznamuje začetek postopka o prenehanju pravice na originaren

način), zaznamba spora o ugotovitvi prenehanja pravice (s katero se

zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na

nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. Z vložitvijo

tožbe zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti pogobe s

posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega

zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

87. člena Obligacijskega zakonika- OZ) niso izpolnjeni pogoji za

zaznambo spora po 1. odstavku 79. člean ZZK-1.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za zaznambo

spora zavrnilo, pri v sklepu navedenih nepremičninah pa hkrati

zaznamovalo nepravnomočnost sklepa. Iz razlogov sklepa izhaja, da je

predlog neutemeljen, ker nima opore v določbah 79. člena Zakona o

zemljiški knjigi (ZZK-1), poleg tega pa je bilo o tožbi že odločeno

pred Okrožnim sodščem v Novem mestu z zamudno sodbo z dne 30.1.2004,

kar pomeni da je o tožbenem zahtevku že odločeno. Zato bo

predlagateljica lahko z ustreznim predlogom predlagala vknjižbo

lastninske pravice na podlagi izdane sodbe.

Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki v pritožbi opozarja na

določilo 40. člena ZZK-1, po katerem lahko predlagateljica v

zemljiški knjigi izposluje vknjižbo lastninske pravice na svoje ime

le na podlagi pravnomočne sodbe, s katero pa žal ne razpolaga, saj je

bil zoper zamudno sodbo vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje z

odgovorom na tožbo, podrejeno pa pritožba zoper zamudno sodbo, o

čemer še ni odločeno. Glede na navedeno je med predalagateljico kot

tožnico in toženo stranko O. d.o.o. še vedno spor o lastninski

pravici na nepremičninah, vpisanih v vl.št. X k.o. Daljni vrh. Če se

zaznamba spora ne vpiše, je toženi stranki onemogočen prenos

lastninske pravice na tretjo osebo, na kar predlagateljica ne bo

mogla vplivati. Zato predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega

sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Po 5. točki 22. člena ZZK-1 se v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo

vpiše vložitev tožbe (oziroma drugo procesno dejanje), s katerim se

začne sodni postopek glede pridobitve, prenehanja oziroma spremembe

pravic na nepremičnini, če ta zakon določa, da se začetek tega

postopka vpiše v zemljiško knjigo (zaznamba spora). Predmet zaznambe

spora tako ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli

sodni postopek, temveč samo procesno dejanje, s katerim se začne

tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek

zaznamuje v zemljiški knjigi. Pravdni postopek se začne z vložitvijo

tožbe, predmet postopka pa se določa s tožbenim zahtevkom, ki ga s

tožbo v pravdnem postopku uveljavlja tožnika. V 1. odstavku 49. člena

ZZK-1 pa so določene vrste pravdnih (in drugih) postopkov, katerih

začetek se zaznamuje v zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih

začetek se zaznamuje z zaznambo spora, pa so zaznamba spora o

pridobitvi pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o

pridobitvi pravice na originaren način), zaznamba spora o prenehanju

pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi

prenehanja pravice na nepremičnini) in zaznamba spora za določitev

nujne poti. V obravnavanem primeru, kot pravilno ugotavlja že sodišče

prve stopnje, niso izpolnjeni pogoji za zaznambo spora po 1. odstavku

79. člena ZZK-1. Ne gre namreč za spor o ugotovitvi obstoja

lastninske pravice tožnice, niti spor o ugotovitvi prenehanja

lastninske pravice tožene stranke na navedenih nepremičninah, temveč

tožbo (spor) zaradi ugotovitve neobstoječnosti oziroma ničnosti

pogodb s posledično kondikcijsko zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega

zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja (v smislu določb 1. odstavka

87. člena Obligacijskega zakona - OZ). Ker torej zaznamba spora za

tak predmet postopka, kot ga s tožbenim zahtevkom s tožbo v pravdnem

postopku uveljavlja tožeča stranka, v določbah ZZK-1 ni podlage, je

izpodbijani sklep v dejanskem in pravnem pogledu pravilen, ne glede

na sicer nepravilne in neutemeljene razloge glede obstoja

(nepravnomočne) zamudne sodbe kot podlage za vknjižbo lastninske

pravice. Na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 je zato

pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo

sklep sodišča prve stopnje (zemljiškoknjižnega sodnika) ter hkrati

dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.