Appeal dismissed; removal of public good status requires specific administrative decision under ZGO-1.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

[JEDRO]

Za pridobitev in ukinitev statusa grajenega javnega dobra se zahteva

ustrezna ugotovitvena odločba, ki jo, če gre za status grajenega

javnega dobra lokalnega pomena, na podlagi sklepa pristojnega

občinskega organa po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava.

Tudi v prehodnih določbah 260-1 ni predvidena možnost pridobitve

statusa grajenega javnega dobra brez ustrezne odločbe, tudi na

grajeno javno dobro, ki se po zakonu šteje za javno dobro.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor

predlagateljice proti sklepu Dn. št. z dne 27.2.2004, s katerim je

isto sodišče zavrglo predlog predlagateljice na ukinitev statusa

javnega dobra na nepremičnini parc. št. X pot v izmeri 36 mý, vpisani

v Seznam I, javno dobro, k.o. Ragovo, in v odpis te parcele ter njen

pripis k vl. št. Y k.o. Rogovo, kjer je že vknjižena lastninska

pravica na predlagateljico. Odločitev je obrazložilo z utemeljitvijo,

da je predlagateljica sodišču predložila le ugotovitveno odločbo o

ukinitvi statusa javnega dobra po 23. čl. Zakona o graditvi objektov

(Uradni list Republike Slovenije 110/2002; ZGO-1) in ni predložila

ugotovitvene odločbe o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v

skladu z 211. čl. in 212. čl. ZGO-1. Ker v zemljiški knjigi pri parc.

št. X k.o. Ragovo ni bila vpisana zaznamba statusa javnega dobra, ni

mogoča, na podlagi ugotovitvene odločbe predlagateljice, ukinitev

statusa javnega dobra.

Proti sklepu se je pritožila predlagateljica smiselno zaradi zmotne

ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe prava. Predlagala

je, da višje sodišče pritožbi ugodi in omogoči vpis v zemljiško

knjigo tako, kot je bilo predlagano s predlogom 22.12.2003. Graja, da

obstaja nasprotje med ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je parc.

št. X k.o. Ragovo vpisana v Seznam I kot pot (v naravi del javne

poti) in sicer kot javno dobro in ugotovitvijo, da ni bila vpisana

zaznamba statusa javnega dobra ter da se lahko status grajenega

javnega dobra pridobi le z izpolnitvijo dveh pogojev (na podlagi

zakona in na podlagi izdanega akta pristojnega organa). Gre za

izključujoče trditve. Ker je v skladu s takrat veljavno zakonodajo

bil ugotovljen status omenjenega zemljišča kot grajeno javno dobro,

bi bilo brezpredmetno na novo ugotavljati že znano dejstvo, razvidno

iz zemljške knjige. Po določbah 211. čl. in 212. čl. ZGO-1 se z dnem

uveljavitve zakona šteje, da je grajeno javno dobro urejeno tudi v

Zakonu o javnih cestah (Ul. list RS 29/97 in 18/2002), ki določa,

kdaj pridobi določeno zemljišče status grajenega javnega dobra po

samem zakonu. Občinske ceste so že po samem zakonu grajeno javno

dobro. Za odvzem statusa pa je potrebna ugotovitvena odločba. Sodišče

prve sopnje je zato dejansko stanje napačno ugotovilo, napačno je

citiralo ZJC (211. člen in 212. člen), ker gre za člene ZGO-1.

Opozarja, da se na podlagi 3. odst. 111. čl. Zakona o zemljiški

knjigi (Uradni list Republike Slovenije št. 58/2003; ZZK-1) zaznamba

javnega dobra izbriše samo na podlagi odločbe pristojnega organa, ki

jo je predlagateljica predložila.

Pritožba ni utemeljena.

V času vložitve predloga za ukinitev statusa javnega dobra na

nepremičnini parc. št. X, vpisani v Seznam I, k.o. Ragovo, z dne

22.12.2003, je pridobitev in ukinitev statusa javnega dobra, urejal

ZGO-1 (velja do 1.1.2003). Za pridobitev (21. čl. ZGO-1) in ukinitev

(23. čl. ZGO-1) statusa grajenega javnega dobra (v obravnavanem

primeru gre za tak primer) se zahteva ustrezna ugotovitvena odločba,

ki jo, če gre za status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, na

podlagi sklepa pristojnega občinskega organa po uradni dolžnosti izda

pristojna občinska uprava. Pravilno je zato stališče sodišča prve

stopnje, da je mogoče podeliti in odvzeti status grajenega javnega

dobra le s konstitutivnim aktom o pridobitvi in ukinitvi. Tudi v

prehodnih določbah ZGO-1 (211. čl. do 214. čl.), ki urejajo

uskladitev predpisov o grajenem javnem dobrem (sodišče prve stopnje

napačno navede, da gre za ZJC, čeprav vsebinsko upošteva določbe

ZGO-1), ni predvidena možnost pridobitve statusa grajenega javnega

dobra brez ustrezne odločbe tudi za grajeno javno dobro, ki se po

zakonu (ZJC - 2. točka 211. čl. ZGO-1) šteje za javno dobro (212. čl.

ZGO-1). Ne glede na to, da je bila sporna parcela vpisana v zemljiški

knjigi kot javno dobro (Seznam I), kot ugotavlja sodišče prve

stopnje, bi v skladu z določbo 2. odst. 212. čl. ZGO-1,

predlagateljica morala izdati ugotovitveno odločbo. Nobenega

nasprotja zato ni med ugotovitvijo, da je sporna parcela vpisana v

zemljiški knjigi kot javno dobro in zahtevo sodišča prve stopnje, da

predlagateljica predloži ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa

grajenega javnega dobra. Pritožnica ne oporeka ugotovitvi sodišča

prve stopnje, da po njegovem pozivu (sklep 30.1.2004) in kljub

opozorilu na posledice nespoštovanja zahteve sodišča (146. čl.

ZZK-1), ni predložila zahtevane ugotovitvene odločbe. Nasprotno,

vztraja pri (napačnem) stališču, da tega ni bila dolžna. Odločitev

sodišča prve stopnje, ki je posledično (3. odst. 146. čl. ZZK-1) njen

predlog zavrglo, je zato pravilna. Pritožnica ima sicer prav, da se

zaznamba javnega dobra izbriše na podlagi dokončne odločbe

pristojnega organa o prenehanju statusa javnega dobra

(predlagateljica jo je predložila), vendar pa le, če je vpisana

zaznamba javnega dobra, ki v obravnavanem primeru ni bila vpisana.

Podlaga za zaznambo javnega dobra je ugotovitvena odločba pristojnega

organa.

Ker smiselno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi

ni razlogov, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni

dolžnosti (2. odst. 250. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s

120. čl. ZZK-1 in v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku),

je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in

potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris

zaznambe zavrnitve vpisa (2. točka 3. odst. 161. čl. ZKK-1).

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker niso bili

priglašeni.