Appeal dismissed; lawful construction based on zoning plan does not constitute unlawful interference with possession.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ravnanje, storjeno v skladu z zakonitim gradbenim dovoljenjem, ki

temelji tudi na odloku občine o spremembi ureditvenega načrta, ni

protipravno ravnanje, zato tožeča stranka ni upravičena do pravnega

varstva.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni

zahtevek na ugotovitev, da je tožena stranka motila tožečo stranko v

njegovi dejanski, mirni in zadnji posesti poti, parc. št. X k.o.

Toplice, s tem, da jo je dne 24.4.2003 zasula v celotni površini, in

s tem onemogočila normalen dostop do nepremičnin tožnika, parc. št.

Y k.o. Toplice, z osebnimi vozili ter s hojo. Zavrnilo je tudi

zahtevek na vzpostavitev v prejšnje stanje, in sicer tako, da bo po

navedeni parceli možno voziti in hoditi, in to po celotni površini.

Nadalje je zavrnilo tudi prepovedni zahtevek, da se toženi stranki v

bodoče prepoveduje motiti tožečo stranko v njeni posesti zemljišča,

parc. št. X k.o. Toplice, na način, kot je opisan v točki 1 tožbenega

predloga, ali na kakršenkoli drugačen način, in zahtevek na povrnitev

pravdnih stroškov (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo

povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 33.450,00 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe, tj. od

dne 2.2.2005 dalje do plačila v 8 dneh (II. točka izreka). Zavrnilo

je tudi predlog za izdajo začasne odredbe, da je tožena stranka

dolžna tožeči stranki omogočiti dostop do njegovih nepremičnin, parc.

št. Y k.o. Toplice, na kakršenkoli drugačen način (III. točka

izreka).

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh

pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v

nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in

odločitev sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožnikovemu zahtevku

ugodi v celoti, podrejeno pa, da napadeni sklep razveljavi in zadevo

vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da dokazi v spisu

ne omogočajo zaključkov sodišča prve stopnje, ki jih je sprejelo v

izpodbijanem sklepu. Dejstvo je, da tožnik takrat, ko je prišlo do

motenja posesti, ni mogel voziti niti po javni poti, ki je bilo

gradbišče v blatu in po katerem ni bilo možno voziti, kot tudi po

nadomestni cesti, saj te takrat sploh še ni bilo. Sodišče tudi ni

upoštevalo, da je po podatkih zemljiške knjige parc. št. X k.o.

Toplice javna cesta. Izdan pa ni bil noben odlok, ki bi ukinjal to

javno cesto, ki je sedaj ni več v naravi. Občina Dolenjske Toplice je

dne 29.3.2001 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega

načrta, zgodovinsko jedro Dolenjske Toplice, vendar v tem odloku ni

nikjer zapisano, da bo ta javna pot oz. samostojna parcela ukinjena

za potrebe tožene stranke, ki je nato naredila nadomestno cesto oz.

dostop. Krajani niso bili obveščeni, kaj in kakšen namen in za katere

potrebe je ta nadomestna pot. Po prvotnem omenjenem odloku naj bi

ostalo prvotno križišče, tj. z javno regionalno cesto, ki ga tvori

tudi zemljišče oz. parc. X k.o. Toplice, neokrnjeno. O kakšni

spremembi krajani niso bili nikoli obveščeni. Tožnik je tudi ustrezno

vložil pobudo za presojo omenjenega odloka z ustavo oz. zakonom, na

podlagi katerega naj bi bil sprejet. Kako je ravnala tožena stranka,

kažejo tudi fotografije v spisu. Takšno stanje, ki ga opisuje tožnik,

pa je zapisala tudi PP Dolenjske Toplice, kar je iz spisa razvidno.

Teh podatkov sodišče ni upoštevalo, čeprav tožena stranka oz. njene

priče to ne zanikajo. Tožnik je v tem postopku tudi predlagal

zaslišanje prič, kar je razvidno iz spisa, toda sodišče ni ustreglo

tožniku in je takšen dokazni predlog zavrnilo. V primeru

razveljavitve sklepa tožnik zahteva, da se te priče tudi zaslišijo.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki pa nanjo ni

odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

V nasprotju s podatki zemljiške knjige je pritožbena navedba, da je

sporna pot javna cesta. Pritožbeno sodišče je z vpogledom v zemljiško

knjigo kot javno knjigo ugotovilo, da je lastnica sporne poti tožena

stranka. Predvsem pa je treba poudariti, da v primeru, če bi bila

resnična trditev tožeče stranke, da je sporna pot javna pot, tožeča

stranka niti ne bi bila upravičena do sodnega varstva, saj posest

javnega dobra ni mogoča, zaradi česar je tudi izključeno posestno

varstvo (glej Tone Frantar, Stvarno pravo, GV, Ljubljana 1993, stran

334) in bi bilo treba tožbeni zahtevek zavrniti že iz tega razloga.

Glede na navedeno so tudi nerelevantne vse pritožbene navedbe, ki se

nanašajo na status sporne poti kot javne ceste, zato pritožbeno

sodišče na te navedbe ni odgovarjalo (da bi moral biti izdan poseben

javni odlok, ki bi ukinjal to javno cesto, ipd.).

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo vsa

pravnorelevanta dejstva za odločitev o tožbenem zahtevku. Pritožbeno

sodišče se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tožena

stranka ukinila sporno pot šele, ko je bila nadomestna pot že

prevozna, tako da tožeča stranka ni bila niti en dan brez dostopne

poti do svojih nepremičnin, zaradi česar dejanje tožene stranke niti

ne predstavlja motilnega ravnanja. Razlogi sodišča prve stopnje so

jasni ter izčrpni in jih pritožbeno sodišče v celoti sprejema. Tako

so namreč prepričljivo izpovedale priče B.K., T.K., F.B. in A.D.,

njihova izpoved pa je skladna tudi z vsebino gradbenega dnevnika z

dne 24.4.2003 (priloga B2), saj tožena stranka ne bi mogla polagati

robnikov na nadomestni poti, če le-ta ne bi bila že usposobljena za

vožnjo, kot je pravilno ocenilo in obrazložilo sodišče prve stopnje.

Tožena stranka ne zanika, da je bila sporna pot zasuta, kar pa je

tudi sicer ugotovilo sodišče prve stopnje. Pritožba zato neutemeljeno

očita sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo fotografij v spisu in

dopis PP Dolenjske Toplice. Ti dokazi se namreč nanašajo zgolj na

dejstvo zasutja sporne poti, ne pa tudi na dejstvo, ali je bila

nadomestna pot v tistem trenutku že prevozna ali ne. Pri tem pa

pritožbeno sodišče ugotavlja, da se dokaza tudi sicer nanašata na

obdobje pred v tožbenem zahtevku zatrjevanim motenjem (dopis se

nanaša na dan 5.4.2003, kot je bilo med strankama nesporno

ugotovljeno na l. št. 20, enako fotografiji (izpoved tožnika na l.št.

19), zatrjevano motenje pa naj bi bilo 24.4.2003). Sodišče prve

stopnje je tudi pravilno zavrnilo zaslišanje prič, ki so bile

predlagane s strani tožeče stranke na naroku dne 2.2.2005, saj je

tožeča stranka te dokaze predlagala v nasprotju z določbo 286. člena

ZPP. Prvi narok je bil namreč opravljen že 15.12.2004, tožeča stranka

pa ni pojasnila, zakaj teh dokazov ni mogla predlagati pravočasno.

Poleg tega pa tožeča stranka tudi ni navedla, katera dejstva naj bi

se z zaslišanjem prič sploh dokazovala (nesubstanciran dokazni

predlog), zato je bilo treba ta dokazni predlog zavrniti tudi iz tega

razloga.

Pritožbeno sodišče se nadalje strinja s stališčem sodišča prve

stopnje, da ravnanje tožene stranke ni bilo protipravno (tretji

odstavek 33. člena Stvarnopravnega zakonika). Njeno ravnanje je

namreč temeljilo na Odloku o spremembah in dopolnitvah ureditvenega

načrta zgodovinsko jedro Dolenjske Toplice (Ur. l. RS, št. 40/2001),

ki predvideva prenovo in dograditev bazenskega kompleksa v smislu

termalne riviere v obsegu, kot je razviden iz 2., 8. in 33. člena

citiranega odloka, in je bil izdan v skladu z določbo 39. člena

Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. l. SRS,

št. 18/84 s spremembami). Dejanje tožene stranke je bilo nadalje

storjeno v skladu z gradbenim dovoljenjem z dne 7.4.2003, ki pa

temelji na navedenem odloku, in med drugim dovoljuje tudi prestavitev

obstoječe dostopne ceste z navezavo na obstoječo pot. Ker tožeča

stranka pred sodiščem prve stopnje tudi ni izrecno zatrjevala, da je

bilo ravnanje tožene stranke storjeno v nasprotju s citiranim odlokom

ali gradbenim dovoljenjem oz. da sta gradbeno dovoljenje ali odlok

nezakonita (razen tega, da je bila sporna pot zasuta pred

vzpostavitvijo nadomestne poti, na kar pa je pritožbeno sodišče že

odgovorilo), tega pa zaradi prepovedi navajanja pritožbenih novot

tudi ne more sedaj v pritožbi (337. člen ZPP), je odločitev sodišča

prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka in predloga za izdajo

začasne odredbe glede na ugotovljeno dejansko stanje materialnopravno

pravilna in zakonita. Ravnanje tožene stranke, ki je skladno z

zakonitim gradbenim dovoljenjem v zvezi s citiranim odlokom, ne more

predstavljati protipravnega ravnanja, zato tožeča stranka ne more

biti deležna pravnega varstva.

Glede na navedeno pritožbeni razlogi niso podani. Ker pritožbeno

sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti

(drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo

in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka

165. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije

svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).