Appeal allowed; court ruled first instance violated adversarial principle by ordering witness service costs without prior party proposal.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first-instance ruling regarding the payment of witness service costs. The plaintiff argued that the lower court improperly ordered her to pay for a witness summons she had not previously proposed under the specific procedural rules. The court held that because the lower court initiated the witness service on its own authority rather than following the party's proposal requirement, it violated the adversarial principle and the procedural order of the Civil Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 1. odst. 7. člena; 2. odst. 132. člena; 153. člen: The court may not order a party to pay costs for evidence it initiates on its own initiative without the party's prior proposal, as this violates the adversarial principle.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v izpodbijani 2. točki
izreka razveljavi.
[JEDRO]
S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči stranki neposredno naložilo,
da plača stroške, ki so nastali z vročanjem vabila priči, ne da bi
tožeča stranka predhodno predlagala način vročanja po pooblaščenem
vročevalcu in ne da bi jo predhodno pozvalo, naj založi znesek,
potreben za stroške, ki bodo nastali z zaslišanjem priče, je porušilo
razmerje med razpravnim in preiskovalnim načelom in s tem procesni
red, predpisan z ZPP. Stroški, ki so nastali z vročanjem vabila
priči, namreč niso posledica predloga stranke v smislu 2. odst. 132.
člena ZPP, ampak jih je povzročilo sodišče na lastno iniciativo.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ocenilo, da se
pooblaščenemu vročevalcu J.J. prizna nagrada in stroški v višini
17.257,20 SIT. Plačilo zneska je naložilo tožeči stranki.
Tožeča stranka izpodbija dajatveni del sklepa (2. točka izreka
sklepa). Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb
pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga,
da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
Navaja, da je 15.6.2004 predlagala, naj se vročitev opravi po pravni
ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost na
podlagi posebnega dovoljenja ministra, pristojnega za pravosodje, ni
pa predlagala, naj se tako opravijo tudi druge vročitve niti ni za ta
namen založila predujma. Meni, da ji je zato sodišče prve stopnje
brez pravne podlage naložilo, da mora vročevalcu plačati 17.267,20
SIT.
Pritožba je utemeljena.
Iz podatkov v spisu izhaja naslednja kronologija procesnih dejanj:
- sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15.6.2004 na predlog obeh
pravdnih strank odredilo, da se vročitev priči I.M. opravi po pravni
ali fizični osebi, ki opravlja vročanje kot registrirano dejavnost na
podlagi posebnega dovoljenja minstra, pristojnega za pravosodje;
- v ta namen je tožečo stranko s sklepom z dne 24.6.2004 pozvalo, naj
plača predujem za postavitev vročevalca v znesku 30.000,00 SIT;
- potem ko je tožeča stranka založila zahtevani znesek, je določeni
vročevalec opravil vročitev vabila priči I.M.;
- v nadaljnjem postopku tožeča stranka ni več predlagala vročanja na
način, kot je predviden v 2. odst. 132. člena Zakona o pravdnem
postopku (ZPP) niti je sodišče prve stopnje ni pozvalo, naj založi
znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza z
zaslišanjem priče;
- sodišče prve stopnje je na narok za glavno obravnavo 16.12.2004
ponovno povabilo pričo I. M., pri čemer je uporabilo način
vročanja iz 2. odst. 132. člena ZPP;
- po izvršeni vročitvi in izstavitvi računa je sodišče prve stopnje z
izpodbijanim sklepom pooblaščenemu vročevalcu priznalo nagrado v
višini 17.257,20 SIT, plačilo pa naložilo tožeči stranki.
ZPP je na področju dokazovanja uvedel razpravno načelo; sodišče
izvede le dokaz, ki ga je predlagala stranka, ne pa dokazov po uradni
dolžnosti (primerjaj s 1. odst. 7. člena ZPP). Kako mora sodišče
ravnati, kadar stranka predlaga izvedbo dokaza, katerega izvedba je
povezana s stroški, določa 153. člen ZPP, ki v svojem bistvu pomeni
uresničitev razpravnega načela iz 7. člena ZPP. Predujem za izvedbo
dokaza mora plačati tista stranka, ki predlaga izvedbo dokaza (1.
odst. 153. člena ZPP). Sodišče obveznost plačila predujma stranki
naloži s sklepom, v katerem označi dokaz, ki ga je treba izvesti,
višino zneska predujma in rok, v katerem mora biti znesek plačan.
Sankcija za nespoštovanje obveznosti plačila predujma je opustitev
izvedbe dokaza. Sodišče mora v tem primeru glede na vse okoliščine po
svojem prepričanju presoditi, kakšen pomen ima pasivnost stranke (3.
odst. 153. člena ZPP). S tem, ko je sodišče prve stopnje tožeči
stranki neposredno naložilo, da plača stroške, ki so nastali z
vročanjem vabila priči, ne da bi tožeča stranka predhodno predlagala
način vročanja po pooblaščenem vročevalcu in ne da bi jo predhodno
pozvalo, naj založi znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z
zaslišanjem priče, je porušilo razmerje med razpravnim in
preiskovalnim načelom in s tem procesni red, predpisan z ZPP.
Stroški, ki so nastali z vročanjem vabila priči, namreč niso
posledica predloga stranke v smislu 2. odst. 132. člena ZPP, ampak
jih je povzročilo sodišče na lastno iniciativo. Napaka sodišča, ki jo
je storilo pri oblikovanju vrstnega reda procesnih dejanj, ne more
bremeniti stranke. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in
sklep v izpodbijanem delu razveljavilo (2. točka izreka, 3. točka
365. člena ZPP).