Appeal dismissed; land registry court lacks jurisdiction to verify ownership acquisition facts.
Legislator summary
AI generatedThe appeal against the land registry court's decision to allow a dispute annotation was dismissed by the Second Instance Court. The appellants argued that a sales contract rendered the dispute non-existent, but the court held that verifying the factual basis of ownership acquisition is the exclusive competence of the civil court. The appellate court ruled that the land registry only needs to confirm the existence of a pending lawsuit regarding ownership, which the appellant had substantiated.
Legislator headnote
AI generated79. člen ZZK-1; 161. člen ZZK-1: The land registry court lacks jurisdiction to verify the factual basis of ownership acquisition; it may only allow a dispute annotation upon proof of a pending lawsuit seeking such determination.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V okviru tega postopka zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja, ali je
predlagatelj dejansko pridobil lastninsko pravico na spornem
zemljišču na zatrjevani podlagi, saj je to pristojnost pravdnega
sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Za odločitev o dovolitvi
zaznambe spora zadostuje dejstvo, da je predlagatelj vložil tožbo, s
katero se zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na
nepremičnini, ki jo je pridobil na kateregakoli od izvirnih načinov
pridobitve lastninske pravice, kar gradnja na tujem svetu oz.
vlaganja v tujo nepremičnino, tudi je.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo zaznambo
spora za pridobitev lastninske pravice, ki teče pred Okrožnim
sodiščem v .. pod opr. št. I Pg 74/2004 v korist M. S. pri
nepremičninah parc. št. 157/4 in 157/2 vl. št... k.o. .., ki je po
stanju v zemljiški knjigi last družbe M. d.o.o., Jesenice.
Proti navedeni odločitvi se pritožujeta M. d.o.o., sedaj S. podjetje
d.o.o. in S., Javni sklad. Uveljavljata vse pritožbene razloge in
predlagata, da sodišče druge stopnje njuni pritožbi ugodi in
izpodbijani sklep razveljavi ter zahtevek predlagatelja za zaznambo
spora zavrne. Zahtevata tudi povrnitev stroškov pritožbenega
postopka. V pritožbi pojasnjujeta, da je predlagatelj dne 4.10.2004 s
S., Javnim skladom, sklenil prodajno pogodbo za nakup poslovnih
prostorov, ki se nanašajo na stavbo na parceli št. 157/4 in dela
zemljišča na parceli št. 157/2, obe k.o. ... Zato je s tem odpadel
razlog za izdajo sklepa za zaznambo spora, ker spora med udeleženci
ni. Zaznamba spora povzroča lastniku S. nezaupanje kupcev, ki so
nameravali odkupiti še druge poslovne prostore, pa tudi škodo, saj
jih zaznamba odvrača od sklenitve poslov.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep na predlog
predlagatelja M. S. in na podlagi določila 79. čl. Zakona o zemljiški
knjigi (v nadaljevanju ZZK-1, Ur. l. RS št. 58/2003). V 79. čl. ZZK-1
je določeno, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na
podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s
katero tožnik v postopku od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj
njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na
podlagi gradnje na tujem zemljišču oz. gradnje čez mejo, na podlagi
priposestvovanja oz. po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v
času trajanja zakonske zveze oz. iz zunaj zakonske skupnosti oz. na
drug izviren način ali da ugotovi obstoj njegove druge stvarne
pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način. Zaznambo
spora lahko predlaga samo tožnik postopka. Nepremičnina mora biti v
tožbenem zahtevku označena z identifikacijskim znakom, s katerim je
vpisana v zemljiški knjigi. Predlogu za zaznambo spora mora biti
priloženo tudi potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in o
opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. V zaznambi spora
se navede sodišče in opravilna številka zadeve, pod katero teče spor,
predmet spora, podatki o pravici, katere pridobitev oz. prenehanje se
zahteva in podatki o tožniku iz 1. odst. tega člena.
V postopku odločitve o dovolitvi zaznambe spora je glede na citirano
zakonsko določilo potrebno dokazati pravno dejstvo vložitve tožbe,
kar je predlagatelj storil, saj je predlogu priložil tožbo zaradi
ugotovitve lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 157/4 in
157/2 vl. št. 1853 k.o. .. do 1/10, pri katerih je vpisana lastninska
pravica za gospodarsko družbo M. d.o.o., I. 2 a, Jesenice. Tožbo je
vložil pri Okrožnem sodišču v ... dne 18.2.2004 in se vodi pod opr.
št. I Pg 74/2004 navedenega sodišča. Iz predložene tožbe, navedb v
njej in postavljenega tožbenega zahtevka izhaja, da tožeča stranka
uveljavlja solastninsko pravico na spornih nepremičninah, ki naj bi
jo pridobila z vlaganji v nepremičnine. Ob upoštevanju navedenih
ugotovitev je odločitev prvostopnega sodišča, ki je dovolilo zaznambo
spora, pravilna. V okviru tega postopka zemljiškoknjižno sodišče ne
ugotavlja, ali je predlagatelj dejansko pridobil lastninsko pravico
na spornem zemljišču na zatrjevani podlagi, saj je to pristojnost
pravdnega sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Za odločitev o
dovolitvi zaznambe spora zadostuje dejstvo, da je predlagatelj vložil
tožbo, s katero se zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske
pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na kateregakoli od
izvirnih načinov pridobitve lastninske pravice, kar gradnja na tujem
svetu oz. vlaganja v tujo nepremičnino, tudi je. To dejstvo pa je
tožnik izkazal, zato je bila odločitev prvostopnega sodišča
materialnopravno pravilna.
Dejstva, ki jih zatrjujeta pritožnika, namreč, da je predlagatelj dne
4.10.2004 s S., Javnim skladom, sklenil prodajno pogodbo, katere
predmet je poslovni prostor, ki se nahaja v stanovanjski stavbi,
stoječi na parceli št. 157/2 in pripadajoče zemljišče na parceli št.
157/4, oboje k.o. .., zato med strankami ni več spora in je tudi
odpadel razlog za zaznambo spora, na odločitev o pritožbi nimajo
nobenega vpliva. Če te trditve držijo, bo predlagatelj v pravdni
zadevi I Pg 74/2004 umaknil tožbo, sodišče pa bo ustavilo postopek.
Pravnomočen sklep o ustavitvi postopka pa predstavlja pravno podlago
za izbris zaznambe spora v smislu 84. čl. ZZK-1. Predlog za izbris
zaznambe spora bo zemljiškoknjižni lastnik lahko predlagal takoj, če
med strankami res ni več spora in če s takšnim sklepom razpolaga.
Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo kot
neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in
hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi
vpisa. Odločitev temelji na določilu 2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1.
Zavrnitev pritožbe obsega tudi zavrnitev zahteve pritožnikov za
povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Te stroške nosita
pritožnika sama, saj s pritožbo nista uspela.