Court acquits defendant of sexual assault by finding prosecution failed to prove sexual intent.

Ob reševanju pritožbe obtoženčevega zagovornika se izpodbijana sodba

po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obtoženi R. O., sin J. in

I. M., roj. 20.1.1966, stanuje Zabreznica 11, Žirovnica; iz razloga

po 3. točki 358. člena ZKP

o p r o s t i o b t o ž b e,

da je kot roditelj z zlorabo svojega položaja storil spolno dejanje

zoper osebo, ki še ni bila stara 15 let in mu je bila zaupana v

vzgojo, varstvo in oskrbo, dejanje pa je storil v nadaljevanju,

s tem, da je v obdobju od leta 2000 do novembra 2001 v stanovanjski

hiši na naslovu Zabreznica št. 11, Žirovnica tako v času, ko je še

živel skupaj s sinom N. O., roj. 24.2.1994, kot kasneje, ko je bil

N. pri njem v okviru stikov, določenih zaradi razveze zakonske zveze,

v obeh primerih mu je bil torej N. zaupan v starševsko skrb, z

izkoriščanjem svojega nadrejenega starševskega položaja vsaj v treh

primerih N. ščipal po spolnem udu, ga vlekel za spolni ud in ga po

spolnem udu zbadal z zobotrebcem, enkrat pa mu je spolni ud tudi

drgnil;

s čimer naj bi storil nadaljevano kaznivo dejanje spolnega napada na

osebo, mlajšo od 15 let po III. odstavku člena 183. KZ.

Po členu 96/I ZKP v zvezi s členom 98/I ZKP obremenjujejo stroški

kazenskega postopka iz 1. do 5. točke II. odstavka 92. člena ZKP ter

potrebni izdatki obtoženca in potrebni izdatki ter nagrada njegovega

zagovornika, proračun.

[JEDRO]

Ker je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe, s katero je

obtoženca spoznalo za krivega storitve nadaljevanega kaznivega

dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let, in mu izreklo

kazen dve leti zapora, ugotovilo, da obtožencu ni dokazano, da je

zatrjevana spolna dejanja nad mladoletnim oškodovancem izvrševal z

namenom zadovoljitve svojega spolnega nagona in je takšno trditev

državnega tožilca v tenorju obtožbe izpustilo iz izreka sodbe, je

sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in ob ugotovitvi, da

državni tožilec pritožbe zoper sodbo ni vložil, obsodilno sodbo

spremenilo tako, da je obtoženca iz razloga po 3. točki 358. člena

ZKP oprostilo obtožbe za storitev očitanega nadaljevanega kaznivega

dejanja. Če namreč zatrjevanega ravnanja obtoženca ni mogoče uvrstiti

pod spolna dejanja, ki imajo za cilj spolno vzdraženje ali

zadovoljevanje njegovega spolnega nagona, oziroma za takšno trditev

ni dovolj dokazov, obtožencu niso dokazani subjektivni znaki

očitanega kaznivega dejanja, posledica česar je lahko le izrek

oprostilne sodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obtoženca spoznalo

za krivega storitve nadaljevanega kaznivega dejanja spolnega napada

na osebo, mlajšo od 15 let po III. odstavku 183. člena KZ in mu

izreklo kazen dve leti zapora ter mu v plačilo naložilo stroške

kazenskega postopka in povprečnino.

Zoper takšno sodbo se je pritožil obtoženčev zagovornik zaradi

nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in predlagal, naj sodišče

druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču

prve stopnje v ponovno presojo.

Višja državna tožilka S. P. iz Vrhovnega državnega tožilstva

Republike Slovenije je v pisnem mnenju predlagala zavrnitev pritožbe

kot neutemeljene.

Ob reševanju pritožbe obtoženčevega zagovornika je senat sodišča

druge stopnje izpodbijano sodbo spremenil po uradni dolžnosti tako,

da je obtoženca obtožbe oprostil.

Kot med drugim izhaja iz obširnih razlogov izpodbijane sodbe, se

sodišče prve stopnje ni strinjalo z dokaznim predlogom obtoženčevega

zagovornika za pritegnitev izvedenca psihološke stroke v ta kazenski

postopek in kateri naj bi odgovoril na vprašanje, kakšna je

osebnostna struktura obtoženca in ali so bila dejanja, ki se očitajo

obtožencu, storjena z namenom njegove spolne zadovoljitve. Kot razlog

za zavrnitev takšnega dokaznega predloga je sodišče v razlogih sodbe

navedlo, da dejstvo, ali je obtoženi dejanje storil z namenom

zadovoljitve svojega spolnega nagona, za sam obstoj ali neobstoj

kaznivega dejanja ni pomembno, saj ne predstavlja zakonskega znaka

navedenega kaznivega dejanja (stran 3 izpodbijane sodbe). Že na

naslednji strani obrazložitve sodbe pa je sodišče navedlo, da obtožbi

ni sledilo v celoti, saj je iz opisa dejanja izpustilo besedilo "da

je obtoženi spolna dejanja nad mladoletnim oškodovancem izvrševal z

namenom zadovoljitve svojega spolnega nagona", sklicujoč se pri tem

na mnenje izvedenca psihiatra dr. B., ki ga je podal na glavni

obravnavi in v katerem ni mogel z gotovostjo potrditi, da je

obtoženec storil ta spolna dejanja z namenom zadovoljitve svojega

spolnega nagona. Zato je sodišče prve stopnje ob ponovni ugotovitvi,

da kazenski zakonik za kaznivo dejanje po 3. točki (pravilno III.

odstavku) 183. člena KZ kot zakonski znak ne predvideva dejstva, da

so bila spolna dejanja storjena z namenom zadovoljitve spolnega

nagona storilca, ta del opisa izpustilo iz opisa dejanja.

Na podlagi gornjih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih državni

tožilec s pritožbo ni izpodbijal, saj pritožbe ni vložil, je mogoče

napraviti zanesljiv sklep, da obtoženec očitanih dejanj ni izvrševal

z namenom zadovoljitve svojega spolnega nagona. Ker se pod pojmom

spolnih dejanj, ki niso spolno občevanje, štejejo nedvomno vsa tista

dejanja, pri katerih gre za zadovoljevanje spolnega nagona na telesu

oškodovanca, oziroma mora iti za storilčeva dejanja, ki imajo za cilj

spolno vzdraženje ali zadovoljevanje spolnega nagona storilca, ta

bistveni element kaznivega dejanja pa obtožencu po ugotovitvi sodišča

prve stopnje ni dokazan, je sodišče druge stopnje ob preizkusu

izpodbijane sodbe in ne da bi presojalo utemeljenost pritožbenih

navedb obtoženčevega zagovornika, izpodbijano sodbo spremenilo tako,

da je obtoženca obtožbe oprostilo.

V skladu z gornjo odločitvijo je s stroški kazenskega postopka v

celoti obremenilo proračun.