VSL sklep I Kp 807/2005 · Criminal appeal dismissed; court stops proceedings when indictment lacks essential statutory elements of the crime. (Višje sodišče v Ljubljani)

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the prosecutor's appeal against the first-instance court's decision to stop criminal proceedings. The lower court found the indictment insufficient because it failed to specify the 'for payment' element, which is a mandatory statutory component of the crime of illegal border crossing. The Supreme Court ruled that determining the presence of such essential legal elements exceeds the scope of formal review and requires a substantive assessment, warranting the termination of the case rather than returning the indictment for correction.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 270. člen 2. odstavek; ZKP 276. člen 2. odstavek; ZKP 277. člen 1. točka I. – The court must stop proceedings when an indictment lacks essential statutory elements of the crime, as determining the presence of such elements exceeds formal review and requires substantive assessment.

Keywords

AI generated

criminal procedure formal review statutory elements of crime indictment insufficiency substantive assessment stop proceedings ZKP essential components of offense prosecutor appeal dismissal

Cited Legislation

AI generated

ZKP 284/I in II

ZKP 270. člen 2. odstavek

ZKP 276. člen 2. odstavek

ZKP 277. člen 1. točka I

AI generated

VSL sklep I Kp 581/2005

Criminal appeal dismissed; first instance court wrongly rejected indictment without full trial.

VSM Sklep IV Kp 32741/2017

Appeal allowed: First instance court improperly reviewed evidence relevance during formal indictment review.

VSL Sklep II Kp 8220/2017

Court allows appeal against indictment dismissal, ruling fraud charge description lacks specific intent evidence.

VSL Sklep II Kp 37093/2015

Appeal dismissed; conspiracy to obstruct justice remained preparatory due to lack of direct communication with the target.

VSL sklep I Kp 1006/2000

Appeal dismissed; procedural violation after main hearing does not affect substantive decision on evidence.

Full text

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

V obravnavanem primeru bi torej dopolnjevanje opisa kaznivega dejanja

z okoliščino, ki je odločilna sestavina zakonskega znaka

obravnavanega kaznivega dejanja (za plačilo 200,00 EUR) pomenila

poseg v bistvo obtožnice, saj bi s takšno spremembo dejanje, ki sedaj

v opisu nima vseh znakov kaznivega dejanja, postalo kaznivo dejanje.

Zato ugotavljanje ali dejanje, opisano v obtožnem aktu ima vse

zakonske znake kaznivega dejanja ali ne, presega okvir formalne

kontrole obtožnega akta in je o tem mogoče le meritorno odločiti

oziroma ob materialni kontroli obtožbe in takšno pomanjkljivost ni

mogoče drugače sankcionirati kot z ustavitvijo postopka po določbi 1.

točke I. odstavka 277. člena ZKP, kot je to pravilno storilo sodišče

prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Ljubljani

ugodil zahtevi predsednice senata vloženi po členu 284/I in II Zakona

o kazenskem postopku (ZKP) in sklenil, da se obtožba zoper obdolženca

ne dopusti in da se kazenski postopek na podlagi določila 1. točke I.

odstavka 277. člena ZKP ustavi, saj dejanje, opisano v obtožnici,

nima elementov oziroma znakov kaznivega dejanja.

Zoper navedeni sklep se pritožuje okrožna državna tožilka zaradi

bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. točke 370. člena

ZKP v zvezi z II. odstavkom 371. člena ZKP in predlaga, da višje

sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep senata razveljavi ter

zadevo vrne senatu v nadaljnji postopek po določbi II. odstavka 276.

člena ZKP.

Pritožba ni utemeljena.

Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je ustavil kazenski postopek

zoper obdolženca, ker je ocenil, da dejanje, za katerega ga bremeni

obtožnica, ni kaznivo dejanje. Obtožnica je obdolžencu očitala

storitev kaznivega dejanja prepovedanega prehanja meje ali ozemlja

države po III. odstavku 311. člena KZ in sicer kot izvršitveno

obliko, da je skupino tujcev, ki niso imeli dovoljenja za vstop v

Slovenijo ali bivanje v njej, za plačilo poskušal nezakonito spraviti

preko ozemlja Republike Slovenije. Iz opisa dejanja pa ne izhaja

bistveni element in sicer "za plačilo", navedeno namreč v konkretnem

delu sploh ni opredeljeno, to pa je zakonski znak obravnavanega

kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno

ocenilo, da v ravnanju obdolženca, kot je opisano, niso podani

zakonski znaki obravnavanega kaznivega dejanja, kajti očita se mu

zgolj prevažanje tujcev (skupine ljudi) po Sloveniji z namenom, da

jih poskuša nezakonito prepeljati preko ozemlja Republike Slovenije,

ne pa, da je to počel za plačilo.

Državna tožilka meni, da bi moral senat ob ugotovitvi omenjene

pomanjkljivosti v opisu kaznivega dejanja ravnati skladno z določbo

II. odstavka 276. člena ZKP in obtožnico vrniti tožilcu v popravo, ob

tem pa še navaja, da je prišlo do napake, ker je v drugem odstavku

obtožnice izpadel tekst "za plačilo 200,00 EUR". Sodišče druge

stopnje takšnega stališča ne sprejema.

Institut vračanja obtožnice tožilcu, da jo popravi velja za primere,

ko predsednik senata ob formalnem preizkusu obtožnega akta (II.

odstavek 270. člena ZKP) ali senat v ugovornem postopku oziroma v

postopku, ko odloča o nestrinjanju predsednika senata z obtožnim

aktom, ob formalnem preizkusu le-tega ugotovi kakšne formalne napake

ali pomanjkljivosti (II. odstavek 276. člena ZKP). Ta institut je

torej namenjen odpravljanju formalnih pomanjkljivosti ali napak

oziroma preverjanju ali je obtožni akt pravilno sestavljen in ali

vsebuje vse sestavine, ki so potrebne, da se ga lahko obravnava (269.

člen ZKP). Vrnitev obtožnega akta tožilcu zaradi njegove poprave pa

ni namenjen vsebinskemu spreminjanju obtožbe oziroma poseganju v

njeno bistvo. Za takšno spremembo pa bi šlo, če bi se ta nanašala na

zakonske znake kaznivega dejanja, okoliščine, ki spreminjajo obliko

krivde, udeležbe in podobno.