Criminal appeal dismissed; court stops proceedings when indictment lacks essential statutory elements of the crime.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the prosecutor's appeal against the first-instance court's decision to stop criminal proceedings. The lower court found the indictment insufficient because it failed to specify the 'for payment' element, which is a mandatory statutory component of the crime of illegal border crossing. The Supreme Court ruled that determining the presence of such essential legal elements exceeds the scope of formal review and requires a substantive assessment, warranting the termination of the case rather than returning the indictment for correction.
Legislator headnote
AI generatedZKP 270. člen 2. odstavek; ZKP 276. člen 2. odstavek; ZKP 277. člen 1. točka I. – The court must stop proceedings when an indictment lacks essential statutory elements of the crime, as determining the presence of such elements exceeds formal review and requires substantive assessment.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
V obravnavanem primeru bi torej dopolnjevanje opisa kaznivega dejanja
z okoliščino, ki je odločilna sestavina zakonskega znaka
obravnavanega kaznivega dejanja (za plačilo 200,00 EUR) pomenila
poseg v bistvo obtožnice, saj bi s takšno spremembo dejanje, ki sedaj
v opisu nima vseh znakov kaznivega dejanja, postalo kaznivo dejanje.
Zato ugotavljanje ali dejanje, opisano v obtožnem aktu ima vse
zakonske znake kaznivega dejanja ali ne, presega okvir formalne
kontrole obtožnega akta in je o tem mogoče le meritorno odločiti
oziroma ob materialni kontroli obtožbe in takšno pomanjkljivost ni
mogoče drugače sankcionirati kot z ustavitvijo postopka po določbi 1.
točke I. odstavka 277. člena ZKP, kot je to pravilno storilo sodišče
prve stopnje.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Ljubljani
ugodil zahtevi predsednice senata vloženi po členu 284/I in II Zakona
o kazenskem postopku (ZKP) in sklenil, da se obtožba zoper obdolženca
ne dopusti in da se kazenski postopek na podlagi določila 1. točke I.
odstavka 277. člena ZKP ustavi, saj dejanje, opisano v obtožnici,
nima elementov oziroma znakov kaznivega dejanja.
Zoper navedeni sklep se pritožuje okrožna državna tožilka zaradi
bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1. točke 370. člena
ZKP v zvezi z II. odstavkom 371. člena ZKP in predlaga, da višje
sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep senata razveljavi ter
zadevo vrne senatu v nadaljnji postopek po določbi II. odstavka 276.
člena ZKP.
Pritožba ni utemeljena.
Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je ustavil kazenski postopek
zoper obdolženca, ker je ocenil, da dejanje, za katerega ga bremeni
obtožnica, ni kaznivo dejanje. Obtožnica je obdolžencu očitala
storitev kaznivega dejanja prepovedanega prehanja meje ali ozemlja
države po III. odstavku 311. člena KZ in sicer kot izvršitveno
obliko, da je skupino tujcev, ki niso imeli dovoljenja za vstop v
Slovenijo ali bivanje v njej, za plačilo poskušal nezakonito spraviti
preko ozemlja Republike Slovenije. Iz opisa dejanja pa ne izhaja
bistveni element in sicer "za plačilo", navedeno namreč v konkretnem
delu sploh ni opredeljeno, to pa je zakonski znak obravnavanega
kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je tako povsem pravilno
ocenilo, da v ravnanju obdolženca, kot je opisano, niso podani
zakonski znaki obravnavanega kaznivega dejanja, kajti očita se mu
zgolj prevažanje tujcev (skupine ljudi) po Sloveniji z namenom, da
jih poskuša nezakonito prepeljati preko ozemlja Republike Slovenije,
ne pa, da je to počel za plačilo.
Državna tožilka meni, da bi moral senat ob ugotovitvi omenjene
pomanjkljivosti v opisu kaznivega dejanja ravnati skladno z določbo
II. odstavka 276. člena ZKP in obtožnico vrniti tožilcu v popravo, ob
tem pa še navaja, da je prišlo do napake, ker je v drugem odstavku
obtožnice izpadel tekst "za plačilo 200,00 EUR". Sodišče druge
stopnje takšnega stališča ne sprejema.
Institut vračanja obtožnice tožilcu, da jo popravi velja za primere,
ko predsednik senata ob formalnem preizkusu obtožnega akta (II.
odstavek 270. člena ZKP) ali senat v ugovornem postopku oziroma v
postopku, ko odloča o nestrinjanju predsednika senata z obtožnim
aktom, ob formalnem preizkusu le-tega ugotovi kakšne formalne napake
ali pomanjkljivosti (II. odstavek 276. člena ZKP). Ta institut je
torej namenjen odpravljanju formalnih pomanjkljivosti ali napak
oziroma preverjanju ali je obtožni akt pravilno sestavljen in ali
vsebuje vse sestavine, ki so potrebne, da se ga lahko obravnava (269.
člen ZKP). Vrnitev obtožnega akta tožilcu zaradi njegove poprave pa
ni namenjen vsebinskemu spreminjanju obtožbe oziroma poseganju v
njeno bistvo. Za takšno spremembo pa bi šlo, če bi se ta nanašala na
zakonske znake kaznivega dejanja, okoliščine, ki spreminjajo obliko
krivde, udeležbe in podobno.
V obravnavanem primeru bi torej dopolnjevanje opisa kaznivega dejanja
z okoliščino, ki je odločilna sestavina zakonskega znaka
obravnavanega kaznivega dejanja (za plačilo 200,00 EUR) pomenila
poseg v bistvo obtožnice, saj bi s takšno spremembo dejanje, ki sedaj
v opisu nima vseh znakov kaznivega dejanja, postalo kaznivo dejanje.
Zato ugotavljanje ali dejanje, opisano v obtožnem aktu ima vse
zakonske znake kaznivega dejanja ali ne, presega okvir formalne
kontrole obtožnega akta in je o tem mogoče le meritorno odločiti
oziroma ob materialni kontroli obtožbe in takšno pomanjkljivost ni
mogoče drugače sankcionirati kot z ustavitvijo postopka po določbi 1.
točke I. odstavka 277. člena ZKP, kot je to pravilno storilo sodišče
prve stopnje.
Na podlagi navedenega je sodišče druge stopnje pritožbo okrožne
državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.