Lawyer fined 400,000 SIT for contempt of court via insulting remarks against judge and experts.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana fined lawyer Dr. P. Č. 400,000 SIT for contempt of court after he insulted the presiding judge, prosecutors, and forensic experts during a retrial. The court determined that his derogatory comments constituted contemptuous value judgments expressing contempt rather than protected freedom of expression. Consequently, the court imposed a heavy fine and notified the Bar Association to enforce disciplinary measures.
Legislator headnote
AI generatedI. odstavek 78. člen ZKP; I. odstavek 78. člen KZ: A lawyer is liable for contempt of court when making insulting remarks against judicial officers or experts that express contempt and disrespect, as such conduct falls outside the scope of protected freedom of expression and violates the dignity of the proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Na podlagi I. odstavka 78. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se
odvetnik dr. P. Č. kaznuje z denarno kaznijo 400.000,00
(štiristotisoč) SIT.
To kazen je dolžan plačati v roku enega meseca, da ne bo izvršbe.
O kaznovanju se obvesti Odvetniška zbornica Republike Slovenije.
[JEDRO]
Obtoženčev zagovornik je v svoji pritožbi in v izvajanjih na javni
seji in na obravnavi pred sodiščem druge stopnje žalil okrožnega
državnega tožilca z navedbo, da je skril ključne dokaze, ki bi
utegnili obtoženca razbremeniti; sodnega izvedenca psihologa, da je
hote prezrl vse informacije, ki opozarjajo tudi na druge možnosti in
da sam (pritožnik) kot laik ocenjuje, da so nekatere ugotovitve
izvedenca odraz možnega narcisizma tega izvedenca; glede sodnega
izvedenca psihiatra, da podaja zavajajoče informacije, kvalificirano
zlorablja preiskuse, da nima najmanjšega pojma, do kje sega normala,
oziroma se začenja patologija, da je njegovo opisovanje obtoženčeve
pisave na nivoju šarlatanstva, da narcisistično ignorira sodobne
metode, da zlorablja teste, da je njegovo sklepanje diletantsko;
glede sodnega izvedenca sodne medicine, da je malomarno izdelal svoje
mnenje in da je njegova šlamparija neizmerna; in glede sodišča, da
pomeni kazenski postopek pravosodno farso. Za naštete izraze, sicer
iztrgane iz obširnih pritožbenih izvajanj zagovornika, je pritožbeno
sodišče ugotovilo, da gre za žaljive vrednostne ocene, ki izražajo
prezir in zaničevanje do procesnih udeležencev in sodstva in ki
nimajo nič skupnega s svobodo izražanja, kot je opredeljena v 39.
členu Ustave RS. Menilo je tudi, da gre tudi v subjektivnem pogledu
za naklepne žalitve, kar je za kvalificiranega pritožitelja -
kaznovanega odvetnika nesprejemljivo in nedopustno ter nevredno
poklica, ki ga odvetnik opravlja. V skladu s pooblastilom iz I.
odstavka 78. člena KZ mu je zato izreklo denarno kazen v višini
400.000,00 SIT ter o kaznovanju obvestilo Odvetniško zbornico
Slovenije.
[OBRAZLOŽITEV]
Odvetnik dr. P. Č. je kot zagovornik obtoženca dne 22.6.2004 vložil
pritožbo, dne 5.7.2004 pa tudi njeno dopolnitev zoper sodbo Okrožnega
sodišča v Ljubljani, opr. št. III K 49/2003, s katero je bil obtoženi
I. P. spoznan za krivega storitve treh kvalificiranih oblik umora po
1. točki II. odstavka 127. člena KZ v zvezi s I. odstavkom istega
člena ter mu je bila izrečena enotna kazen 30 let zapora.
V pritožbi in njeni dopolnitvi, v pisnem odgovoru obrambe in med
svojimi nastopi na pritožbeni seji ter na glavni obravnavi pred
sodiščem druge stopnje, je odvetnik med drugim navedel:
Glede okrožnega državnega tožilca:
"... je mogoče sklepati, da je nekdo - zavedajoč se razbremenilnega
pomena te dokumentacije za obtoženca - to dokumentacijo skril ..."
"... je državnemu tožilcu dopuščeno, da skrije ključne dokaze, ki bi
utegnili obtoženca razbremeniti ..."
Glede sodnega izvedenca doc.dr. J. R., spec.klin. psih.:
"... je hote prezrl vse informacije, ki opozarjajo tudi na drugačno
možnost ..."
"... po drugi strani pa to kot laik ocenjujem kot odraz možnega
narcisizma samega izvedenca ..."
Glede sodnega izvedenca mag. V. F. R., dr.med.:
"... z vidika forenzične etike, ki zavezuje izvedenca, pa tak način
dela pomeni zavestno kršenje etike, podajanje zavajajočih informacij
brez vsake znanstveno utemeljene vrednosti ..."
"... razvidno iz kvalificirane (zlo)rabe preiskusov, ki jih izvedenec
..."
"... saj ne more imeti najmanjšega pojma, do kje sega normala,
oziroma se začenja patologija ..."
"... navajanje oziroma opisovanje analize pisave je na nivoju
šarlatanstva ..."
"... tega vsega psihiater, ali ne ve, ali pa narcisistično ignorira
..."
"... v tem primeru gre za tipično zlorabo testa, najverjetneje
piratsko verzijo. Glede na to, da gre za zlorabo testa v procesu, ki
poteka na sodišču - pravosodni instituciji, pa je skoraj groteskno
..."
"... povsem diletantsko pa sklepanje ..."
"... Izvedenec ni pokazal niti trohe prisotnosti znanstvenega dvoma,
ampak je vse sile usmeril v obrambo lastne nezmotljivosti, kar je za
izvedenca izjemno neprimerno, za "sprejemnika" izvedenske veščine pa
nevarno ..."
Glede sodnega izvedenca prof.dr. J. B., predstojnika Inštituta za
sodno medicino:
"... in ko me malomarnost takih izvedencev pri izdelavi mnenj, ki
imajo za posledico 30 let zapora upravičeno vznemiri ..."
"... Da je šlamparija tega izvedenca neizmerna ..."
Glede sodišča:
"... opisane pravosodne farse pa seveda še ni konec ..."
Zakon o kazenskem postopku v svojem 15. členu nalaga sodišču, da si
mora prizadevati, da se postopek izvede brez zavlačevanja in da
onemogoči kakršnokoli zlorabo pravic, ki jih imajo udeleženci v
postopku. V 78. členu pa ureja disciplinsko kaznovanje procesnih
udeležencev, ki med potekom kazenskega postopka v vlogi ali ustno
žalijo sodišče ali drugega procesnega udeleženca. Kaznovanje po tem
členu je obvezno, saj je v kazenskem postopku sodišče dolžno varovati
osebno dostojanstvo drugih procesnih udeležencev, pa tudi svojo
avtoriteto.
Kot izhaja iz zbranega gradiva v spisu, je med postopkom pred
sodiščem druge stopnje zagovornik - odvetnik dr. P. Č. med izvajanjem
obrambe svojega klienta ocenjeval tudi delo in ugotovitve sodišča in
drugih procesnih udeležencev. Izrazi in način, ki jih je pri tem
uporabil, predstavljajo po prepričanju sodišča druge stopnje
žaljive vrednostne ocene, ki izražajo prezir in zaničevanje do
procesnih udeležencev in sodstva in ki nimajo nič skupnega s svobodo
izražanja, kot je opredeljena v 39. členu Ustave Republike Slovenije.
Ob tem ni mogoče prezreti, da se je odvetnik podobnih žaljivih
diskvalifikacij procesnih udeležencev poslužil v isti kazenski zadevi
že v postopku pred sodiščem prve stopnje, katero je zato moralo
reagirati na enak način kot sodišče druge stopnje v obravnavanem
primeru. Zato navedeni način, kako se je odvetnik kot zagovornik
obtoženca v svojih vlogah in nastopih pred tem sodiščem izražal o
procesnih udeležencih in sodišču samem, nedvomno kaže, da gre tudi v
subjektivnem pogledu za naklepne žalitve, kar je za kvalificiranega
pritožitelja - kaznovanega odvetnika nesprejemljivo in nedopustno ter
nevredno poklica, ki ga odvetnik opravlja.
Ob povedanem je zato sodišče druge stopnje izreklo odvetniku denarno
kazen, katere višino je določilo glede na obseg in težo žalitev in
glede na dolgoletni staž odvetnika v pravosodju, upoštevalo pa je
tudi, da je podobne žalitve izrekel tudi v postopku pred sodiščem
prve stopnje. V skladu z napotkom iz I. odstavka 78. člena ZKP je
upoštevalo tudi v tej določbi določen razpon višine izrečene kazni in
v zvezi s tem podatke o zadnji uradno objavljeni povprečni mesečni
neto plači v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo (Ur. l. RS, št.
6/2005).
Ker je sodišče druge stopnje ocenilo, da bi morala zaradi opisanega
ravnanja odvetnika ukrepati tudi stanovska organizacija, katere član
je odvetnik, je sklenilo o disciplinskem kaznovanju odvetnika
obvestiti Odvetniško zbornico Republike Slovenije.
Pravni pouk: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba v roku 3 dni od
prejema pisnega odpravka sklepa. Pritožbo je potrebno vložiti pri tem
sodišču pisno ali ustno na zapisnik ter bo pravočasna, če bo oddana
zadnji dan pritožbenega roka priporočeno na pošto, o pritožbi pa bo
odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.