Appeal granted; prisoner's prior sentence and co-defendant's counsel create interest of justice for appointed counsel.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first-instance decision denying the defendant's request for a court-appointed lawyer. The defendant, currently serving a long prison sentence and lacking funds, argued that effective defense required legal representation, especially since his co-defendant had counsel. The court ruled that the first instance failed to consider the defendant's incarceration status and the imbalance created by the co-defendant's representation, thereby establishing an interest of justice.
Legislator headnote
AI generatedZakon o kazenskem postopku (ZKP) 71. člen; 16. člen: When assessing the interest of justice for appointing counsel, courts must consider the defendant's prior sentence status and the presence of counsel for co-defendants to ensure equality of arms.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi obdolženega H. K. se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.
[JEDRO]
Konkretna okoliščina pri presoji interesa pravičnosti na strani obdolženca je lahko tudi okoliščina, da je obdolženec na prestajanju daljše zaporne kazni. Enakost orožij v konkretnem primeru, ko ima
soobdolženec zagovornika po pooblastilu, bo zagotovljena le tako, da bo sodišče obdolžencu, ki je podal zahtevo po II. odstavku 71. člena ZKP, postavilo zagovornika po uradni dolžnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo zahtevo obdolženega H. K. za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti.
Proti temu sklepu je obdolženec vložil pritožbo, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, in predlagal, da se njegovi prošnji za postavitev zagovornika ugodi.
Pritožba je utemeljena.
Med procesnimi jamstvi, ki jih ima po mednarodnih aktih obdolženec v kazenskem postopku, je tudi pravica, da se mu v primeru, če obdolženec nima sredstev, da bi si zagovornika sam plačal, postavi zagovornik po uradni dolžnosti, če je to v interesu pravičnosti.
Kazenski postopek je pošten le, če je obema strankama zagotovljena enakost orožij. Takšno deklarirano enakost vsebuje v 16. členu tudi Zakon o kazenskem postopku (ZKP). Ker pa je obdolženec v primerjavi z državnim tožilcem praviloma šibkejša stranka, se mu za učinkovito obrambo zagotovi pomoč zagovornika. V 71. členu ZKP je določen kot eden od pogojev za takšno postavitev - interes pravičnosti. Ko sodišče odloča o obdolženčevi zahtevi za postavitev zagovornika, mora zato upoštevati različne okoliščine; na eni strani osebnost obdolženca, težo kaznivih dejanj, obravnavanje zapletenih pravnih dejanskih vprašanj ter druge konkretne specifične okoliščine. Sodišče prve stopnje je sicer zaključilo, da se je obdolženec sposoben sam braniti glede na izobrazbo in pa njegove komunikacijske sposobnosti ter da kazenska zadeva po obsegu in zahtevnosti ne terja priprave obrambe s pomočjo zagovornika. V nasprotju s tem zaključkom pa obdolženec zatrjuje, da bo svojo nedolžnost lahko dokazal le s pomočjo zagovornika. Vendar pa sodišče prve stopnje pri oceni, ali obstaja interes pravičnosti, ni upoštevalo, da je obdolženec na prestajanju zaporne kazni in da je že zaradi te okoliščine lahko prikrajšan pri svoji obrambi. Poleg tega ima soobdolženec zagovornika po pooblastilu.
Glede na navedeno pa je po prepričanju pritožbenega sodišča mogoče zagotoviti učinkovito obrambo in enakost orožij le tako, da bo tudi obdolženemu H. K. postavljen zagovornik. Zato je odločitev sodišča, da v konkretnem primeru ne obstaja interes pravičnosti, zmotna, pritožba obdolženca pa utemeljena in je zato pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo. Navedena odločitev pa pomeni, da bo moralo sodišče prve stopnje obdolžencu, za katerega je sicer izkazano, da nima nobenega premoženja, da je na prestajanju daljše zaporne kazni in nima dohodkov, nemudoma postaviti zagovornika po uradni dolžnosti v tej kazenski zadevi.