Appeal court voids seizure order due to lack of statutory basis and failure to prove danger of misuse.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court voided the first-instance seizure order of the defendant's car, ruling the lower court lacked legal grounds under Article 498 of the Criminal Procedure Act. The defendant's lawyer argued the seizure was unlawful because the criminal proceedings ended in acquittal and the court failed to provide specific reasons for the danger of the vehicle being used for further crimes. The court agreed, noting that seizure is merely a temporary measure requiring a valid legal basis and concrete evidence of future misuse, which was absent in this case.
Legislator headnote
AI generatedArticle 220 of the Criminal Procedure Act; Article 498 of the Criminal Procedure Act: Seizure of property is a temporary measure requiring a specific legal basis and concrete proof of danger or public safety interests; a seizure order is void if the underlying criminal judgment lacks the necessary conditions for such measures or if the decision fails to substantiate the specific risk of future criminal use.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi zagovornika obdolženega M. J. se ugodi in se izpodbijani
sklep razveljavi.
[JEDRO]
Pri zasegu predmetov po 220. čl. ZKP gre vedno za začasen ukrep, ne
glede na to, ali se predmet zaseže kot predmet kaznivega dejanja, ali
kot dokazno sredstvo. Z zasegom se predmet samo začasno odvzame iz
posesti - dokončno se lahko odvzame le s sodbo odločbo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi
določbe III. odst. 498. čl. ZKP obdolžencu odvzelo osebni avto znamke
Fiat Uno, registrska številka LJ , bele barve.
Zoper sklep se je zaradi bistvene kršitve določb kazenskega
postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja pritožil obdolženčev zagovornik
ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi tako,
da izpodbijani sklep razveljavi ter odloči, da stroški
obdolženca s to pritožbo, to je nagrada njegovega
zagovornika za njeno sestavo, obremenjujejo proračun.
Pritožba je utemeljena.
Pravilno pritožnik v pritožbi navaja, da sodišče prve
stopnje za izdajo sklepa o odvzemu predmetov na podlagi
določbe III. odst. 498. čl. ZKP, ni imelo zakonske osnove.
Po navedeni zakonski določbi sodišče izda sklep o odvzemu
predmetov iz I. odst. 498. čl. ZKP, če v sodbi, s katero je
bil obdolženec spoznan za krivega, manjka takšna odločba. V
konkretni kazenski zadevi pa se je kazenski postopek zoper
obdolženca dne 5.7.2004 končal z izrekom zavrnilne sodbe iz
razloga 1. točke 357. čl. ZKP (list. št. 139 do 141), zato
je možna pravna podlaga za odločanje o odvzemu predmetov v
II. odst. 498. čl. ZKP.
Iz podatkov spisa izhaja, da je policija obdolžencu v
predkazenskem postopku dne 21.4.1999 na podlagi določbe 220.
čl. ZKP, ob pogojih iz 148. in 164. čl. ZKP, zasegla osebni
avto, registrska številka LJ (list. št. 5). Pri zasegu predmetov po
220. čl. ZKP gre vedno za začasen ukrep, ne glede na to, ali se
predmet zaseže kot predmet kaznivega dejanja (corpus delicti), ali
kot dokazno sredstvo. Z zasegom se predmet samo začasno odvzame iz
posesti; dokončno se lahko odvzame le s sodno odločbo. Po določbi
224. čl. ZKP se predmeti, ki se med kazenskim postopkom zasežejo,
vrnejo lastniku oziroma imetniku, če se postopek ustavi in ni
razlogov, da se vzamejo (498. čl. ZKP). Čeprav navedena zakonska
določba napotuje le na predmete, zasežene med kazenskim postopkom, pa
ni dvoma, da se mora na enak način postopati tudi s predmeti, ki so
bili zaseženi še pred uvedbo kazenskega postopka.
Po določbi I. odst. 498. čl. ZKP se predmeti, ki se po
kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, vzamejo tudi tedaj,
kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se
obdolženec spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili
uporabljeni za kaznivo dejanje, ali če to zahtevajo koristi
splošne varnosti ali razlogi in morale. Odvzem predmetov po
določbi 498. čl. ZKP, kljub sklicevanju na določbe
Kazenskega zakonika (69. čl. KZ - ki določa, da se storilcu
sme vzeti tri vrste predmetov: predmeti, ki so bili
uporabljeni za kaznivo dejanje, predmeti, ki so bili
namenjeni za kaznivo dejanje in predmeti, ki so nastali s
kaznivim dejanjem), le nima lastnosti varnostnega ukrepa
oziroma kazenske sankcije, temveč gre za poseben ukrep
oziroma preventivni ukrep "sui generis".
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da sodišče kljub
izreku zavrnilne sodbe, ocenjuje, da je podan razlog za
odvzem predmetov iz 1. točke (pravilno I. odst.) 498. čl.
ZKP in "sicer je nevarno, da bi bil odvzeti avtomobil
uporabljen za kaznivo dejanje", poleg tega pa, da odvzem
zaseženega vozila narekujejo tudi koristi splošne varnosti,
ki so v navedenem primeru podane z varnostjo pravnega
prometa. Sodišče prve stopnje svojo oceno, da je nevarno, da
bi bil odvzeti avtomobil uporabljen za kaznivo dejanje,
utemeljuje s strokovnim mnenjem z dne 8.5.1999 in
zaslišanjem strokovnjaka dne 14.6.2004, da se številke
karoserije in številke v bloku motorja ne ujemajo. Navedeni
zaključek sodišča prve stopnje pritožnik s pritožbo
utemeljeno izpodbija z uveljavljanjem bistvene kršitve
določb kazenskega postopka iz 11. točke I. odst. 371. čl.
ZKP, saj navedeno iz strokovnega mnenja sploh ne izhaja, ter
so tako razlogi izpodbijanega sklepa v tem delu v nasprotju
z listinami in podatki v spisu. Sodišče v izpodbijanem
sklepu ugotavlja, da so na karoseriji avtomobila sledi
netovarniškega varjenja, kar po oceni sodišča kaže na to, da
je bil del pločevine s številkami karoserije izrezan in
netovarniško privarjen na karoserijo vozila. Vendar pa je
pritrditi navedbam v pritožbi, da sledi takšnega
netovarniškega varjenja ne utemeljuje nevarnosti, da bi bilo
vozilo uporabljeno za kaznivo dejanje, kakor tudi, da
sodišče v izpodbijanem sklepu ni navedlo razlogov, iz
katerih bi izhajal zaključek, da bo navedeni avtomobil s
netovarniško privarjeno številko karoserije (torej
predrugačeno številko), uporabljen v bodoče za kaznivo
dejanje, niti kakšno. S tem ko izpodbijani sklep o odvzemu
vozila obdolžencu ne vsebuje nikakršnih utemeljenih razlogov
o konkretni nevarnosti, da bi obdolženec storil kaznivo
dejanje, pa je podana bistvena kršitev določb kazenskega
postopka iz 11. točke I. odst. 371. čl. ZKP. Pritrditi pa je
tudi navedbam v pritožbi, da zgolj zaradi predrugačenih
številk šasije navedeno vozilo ne predstavlja predmeta, ki
bi ga bilo mogoče vzeti, ker to zahtevajo koristi splošne
varnosti, saj takšno vozilo ni predmet, ki je zaradi svojih
lastnosti vsem splošno nevaren.
Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi
obdolženčevega zagovornika ugodilo in izpodbijani sklep
razveljavilo (III. odst. 402. čl. ZKP). V nadaljnjem
postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o zahtevi
obdolženčevega zagovornika o vrnitvi vozila z dne 14.7.2004
ter v kolikor bo sodišče ocenilo, da ni razlogov za vrnitev
vozila (za katero bo moralo ugotoviti, ali je bilo sploh
izročeno v hrambo sodišču) obdolžencu, za svojo odločitev,
da se vozilo obdolžencu odvzema iz razlogov 498. čl. ZKP, v
svoji odločbi navesti tudi prepričljive razloge.