Court quashes first-instance conviction for assault due to missing victim's prosecution request required for private prosecution cases.

Ob reševanju pritožbe obdolženega S. M. se sodba sodišča prve stopnje

spremeni tako,

da se zoper obd. S. M. iz razloga 4. točke 357. člena ZKP

z a v r n e o b t o ž b a ,

da je z grdim ravnanjem prizadel telesno in duševno celovitost

drugega

s tem, da je dne 6.5.2003 okoli 18.45 ure pred gostinskim lokalom A.

na naslovu F. 67 v Škofji Loki M. T. z dlanjo dvakrat udaril v obraz

tako, da je po vsakem udarcu padla v grmovje, v posledici česar je

T. utrpela številne opraskanine zgornjih okončin, bila pa je tudi

razžaljena.

S tem naj bi storil kaznivo dejanje grdega ravnanja po I. odstavku

146. člena KZ.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92.

člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca obremenjujejo proračun.

[JEDRO]

Za kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku določeno, da se

storilec preganja na predlog (takšno pa je po določbi drugega

odstavka 146. člena KZ tudi kaznivo dejanje grdega ravnanja), mora

oškodovanec podati predlog, na podlagi katerega lahko državni tožilec

začne pregon kaznivega dejanja, ki se nadalje preganja po uradni

dolžnosti. Kazenski pregon "na predlog" je izjema od načela

oficialnosti, ker je kazenski pregon odvisen od volje oškodovanca.

Predlog mora oškodovanec podati v treh mesecih, od kar je zvedel za

kaznivo dejanje in storilca (prvi odstavek 52. člena ZKP). Glede

posameznih kaznivih dejanj, kjer kazenski zakon določa, da se

storilci preganjajo na predlog oškodovanca, je tak predlog

oškodovanca procesna predpostavka, da lahko državni tožilec sploh

začne kazenski pregon. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali

je navedena procesna predpostavka podana, vendar samo tega predloga

ne pribavlja. To mora storiti državni tožilec, preden začne kazenski

pregon. Če navedene procesne predpostavke ni, se kazenski postopek ne

more začeti; če se to ugotovi šele med potekom postopka, pa se mora

postopek končati. Če sodišče izda sodbo brez potrebnega predloga

oškodovanca, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz

5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo

za krivega kaznivega dejanja grdega ravnanja po členu 146/I KZ.

Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen

treh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Obdolžencu je v

plačilo naložilo tudi stroške kazenskega postopka.

Zoper sodbo se je pritožil obdolženec, ki v pritožbi nakazuje zmotno

ugotovitev dejanskega stanja ter smiselno predlaga, da se izpodbijana

sodba spremeni tako, da se ga oprosti očitanega kaznivega dejanja.

Višja državna tožilka A. Š. iz Vrhovnega državnega tožilstva RS je v

svojem pisnem predlogu, podanem skladno z določbo drugega odstavka

445. člena ZKP, predlagala zavrnitev pritožbe. Z navedenim predlogom

je bil obdolženec seznanjen ter je na predlog dne 6.1.2005 tudi

odgovoril.

Za kazniva dejanja, za katera je v Kazenskem zakoniku določeno, da se

storilec preganja na predlog (takšno pa je po določbi drugega

odstavka 146. člena KZ tudi kaznivo dejanje grdega ravnanja), mora

oškodovanec podati predlog, na podlagi katerega lahko državni tožilec

začne pregon kaznivega dejanja, ki se nadalje preganja po uradni

dolžnosti. Kazenski pregon "na predlog" je izjema od načela

oficialnosti, ker je kazenski pregon odvisen od volje oškodovanca.

Predlog mora oškodovanec podati v treh mesecih, od kar je zvedel za

kaznivo dejanje in storilca (prvi odstavek 52. člena ZKP). Glede

posameznih kaznivih dejanj, kjer kazenski zakon določa, da se

storilci preganjajo na predlog oškodovanca, je tak predlog

oškodovanca procesna predpostavka, da lahko državni tožilec sploh

začne kazenski pregon. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali

je navedena procesna predpostavka podana, vendar samo tega predloga

ne pribavlja. To mora storiti državni tožilec, preden začne kazenski

pregon. Če navedene procesne predpostavke ni, se kazenski postopek ne

more začeti; če se to ugotovi šele med potekom postopka, pa se mora

postopek končati. Če sodišče izda sodbo brez potrebnega predloga

oškodovanca, zagreši bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz

5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi oškodovanka M. T. predlog za

pregon obdolženca v smeri kaznivega dejanja grdega ravnanja podala v

roku iz 53. člena ZKP. Policijska postaja Škofja Loka je dne

12.6.2003 državnemu tožilstvu podala kazensko ovadbo zoper obdolženca

zaradi kaznivega dejanja nasilniškega obnašanja po členu 299 KZ.

Kazenski ovadbi ni bil priložen predlog oškodovanke za pregon, niti

zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe oškodovanke. Priložen je le

uradni zaznamek policista o zaznavi kaznivega dejanja (listovna št.

5), iz katerega izhaja, da sta bila policista "dne 6.5.2003 poslana

na intervencijo v Škofjo Loko na F. naselje pred gostinski lokal A.,

kjer naj bi S. M. napadel svojo izvenzakonsko partnerico M. T. in da

je za intervencijo zaprosila M. T. po telefonu na Policijsko postajo

Škofja Loka". V spisu se nahaja uradni zaznamek o zbranih obvestilih

od M. T. (listovna št. 7), ki pa predloga oškodovanke za pregon ne

vsebuje, niti ni oškodovanka, ki je bila prvič zaslišana na glavni

obravnavi dne 24.5.2004, v kazenskem postopku uveljavljala

premoženjskopravni zahtevek.

Oškodovankino, v uradnem zaznamku policista navedeno, "zaprosilo za

intervencijo" dne 6.5.2003 pa ni moč šteti kot predlog oškodovanke za

kazenski pregon obdolženca v smeri kaznivega dejanja (grdega

ravnanja) po členu 53 ZKP. Oškodovanka je kraj dogodka dne 6.5.2003

zapustila pred prihodom policistov v intervencijo, kasneje zoper

obdolženca kazenske ovadbe (kar bi smiselno po določbi drugega

odstavka 53. člena ZKP bilo moč šteti kot predlog za pregon) ali

predloga za pregon ni podala, niti ni uveljavljala

premoženjskopravnega zahtevka. Ovadbi Policijske postaje Škofja Loka,

ki jo je državno tožilstvo prejelo dne 13.6.2003, tako ni bil

priložen predlog oškodovanke za pregon obdolženca, niti tak predlog

ni bil priložen obtožnemu predlogu državnega tožilstva, vloženemu na

sodišče dne 9.7.2003, ko je bil še odprt rok iz 52. člena ZKP za

podajo takšnega predloga.

Po določbi prvega odstavka 383. člena ZKP preizkusi sodišče druge

stopnje sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo,

vendar pa mora vselej po uradni dolžnosti preizkusiti tudi, ali je

podana kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka

371. člena ZKP (ali je podan predlog oškodovanca za pregon). Ker je

sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe obdolženca zoper sodbo

sodišča prve stopnje ugotovilo, da v navedeni kazenski zadevi predlog

oškodovanke za pregon (ki je procesna predpostavka za pregon storilca

za kaznivo dejanje po členu 146. KZ) ni bil podan, s čimer je sodišče

prve stopnje z izrekom izpodbijane sodbe prekršilo kazenski zakon iz

razloga 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, je sodišče druge

stopnje ob pooblastilu iz 394. člena ZKP sodbo sodišča prve stopnje

spremenilo tako, da je iz razloga 4. točke 357. člena ZKP izreklo

zavrnilno sodbo, ker so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski

pregon, ter se glede na takšno odločitev do navedb v pritožbi

obdolženca ni opredeljevalo.

Izrek o stroških kazenskega postopka temelji na prvem odstavku 96.

člena ZKP.