Court dismisses private prosecutor's appeal for insult regarding prison staff's official report on inmate status.

Pritožba zasebnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Obdolženca sta kot strokovna delavca v zavodu za prestajanje kazni

(pedagoginja in vodja II. oddelka OSS v Zavodu za prestajanje kazni

Dob) v okviru svojega dela v zavodu, izpolnila obrazec IK-1/7 -

spremljevalna konferenca za obdobje april-junij 2004 (priloga A1). Že

iz prve alineje navedenega obrazca izhaja navedba, da ima obsojenec

(zasebni tožilec) še nerešene kazenske postopke. Prav nerešeni

kazenski postopki pa predstavljajo druge okoliščine iz III. odstavka

77. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, zaradi katerih

zunajzavodskih ugodnosti obsojencu ne bi bilo možno dodeliti. Zato je

sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da z zapisom obdolžencev

v zadnji alineji navedenega obrazca "zunajzavodskih ugodnosti za

obsojenca zaradi neizpolnjevanja III. odstavka 77. člena ZIKS, to je

druge okoliščine (nerešeni kazenski postopki) in I. odstavka 79.

člena PIKS (možnost zlorabe ugodnosti) ne načrtujemo", obdolženca

nista uresničila znakov očitanega jima kaznivega dejanja žaljive

obdolžitve, saj sta obdolženca kot strokovna delavca zavoda podala

zgolj mnenje oziroma oceno celotne situacije pomembne pri odločanju v

zvezi z zasebnim tožilcem (obsojencem na prestajanju kazni), kar pa

ima pravno podlago v zakonu (ZIKS).

[OBRAZLOŽITEV]

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi

določbe I. odstavka 437. člena ZKP v zvezi s 1. točko 277. člena ZKP

zavrglo zasebno tožbo zasebnega tožilca zoper obdolženca zaradi

kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po členu 171/III in I KZ ter iz

razloga po členu 76/III ZKP zavrglo zahtevo zasebnega tožilca za

izločitev sodnika.

Zoper sklep se je pritožil zasebni tožilec, ki v pritožbi navaja, da

sta obdolženca storila očitano jima kaznivo dejanje s tem s čimer sta

ga žaljivo obdolžila, kot je to navedeno v sklepu. Nadalje v pritožbi

navaja, da sta obdolženca s tem, ko sta ga žaljivo obdolžila, obrazec

tudi zaključila in nista napisala v ta obrazec "ko je vloga za

podelitev ugodnosti obsojencu zavrnjena je dolžan vzgojitelj pedagog

na željo obsojenca pojasniti razloge, zaradi katerih je bila sprejeta

taka odločitev; hkrati mu razloži, katere pogoje mora še znova

izpolniti za dodelitev ugodnosti". V pritožbi navaja tudi, da se

zaradi odločbe o stroških vidi pristranskost sodišča, saj

obdolžencema sodišče ni naložilo plačila stroškov postopka. Poleg

tega pa sodišče ni obravnavalo njegove zadeve po vrstnem redu, kot to

določa Sodni red, saj je prej obravnavalo zadevi, opr. št. K 42/2004

in K 43/2004.

Glede na navedbe v pritožbi je sodišče druge stopnje pred sejo

senata, na podlagi določbe IV. odstavka 377. člena ZKP, pribavilo in

vpogledalo spisa Okrajnega sodišča v Trebnjem, opr. št. K 42/2004 in

K 43/2004.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljene so navedbe v pritožbi zasebnega tožilca, da je sodišče

prve stopnje kršilo določbe Sodnega reda o vrstnem redu reševanja

zadev. Sodišče druge stopnje je z vpogledom v pribavljena spisa

ugotovilo, da je bil v zadevi opr. št. K 42/2004 obtožni predlog

vložen dne 2.6.2004, glavna obravnava pa je bila opravljena dne

30.9.2004, ko je sodišče tudi izreklo sodbo. V zadevi opr. št. K

43/2004 je bil obtožni predlog vložen dne 3.6.2004, glavna obravnava

je bila opravljena prav tako 30.9.2004, ko je sodišče tudi izreklo v

tej zadevi sodbo. V navedeni kazenski zadevi (opr. št. K 21/2004) je

zasebni tožilec zasebno tožbo vložil dne 9.4.2004, dne 20.4.2004 je

sodišče poslalo zasebnemu tožilcu poziv na predložitev listin v zvezi

z njegovo zahtevo za oprostitev plačila takse za zasebno tožbo ter z

dopisom zaprosilo Zavod za prestajanje kazni za podatke in odgovore

prejelo dne 26. in 28.4.2004. Dne 25.8.2004 pa je zasebnega tožilca

pozvalo na popravo zasebne tožbe. Dopis je bil zasebnemu tožilcu

vročen dne 1.9.2004, vendar zasebni tožilec nanj ni odgovoril.

Sodišče pa je zatem dne 11.10.2004 izdalo izpodbijani sklep. Res sta

se zadevi opr. št. K 42/2004 in K 43/2004 končali z izrekom sodbe

pred zaključkom zadeve opr. št. K 21/2004, vendar pa je sodišče prve

stopnje v tej kazenski zadevi od prejetja zadeve do zaključka (izdaje

izpodbijanega sklepa) ves čas kontinuirano postopalo, skladno z

določbami zakona.

Neutemeljeno zasebni tožilec v pritožbi nakazuje tudi dvom v

pristranskost sodnice sodišča prve stopnje, ker da sodišče ni

naložilo stroškov postopka v plačilo obdolžencema. Res je sicer, da

izpodbijani sklep ne vsebuje odločbe o stroških kazenskega postopka,

kar je v nasprotju z določbo 93. člena ZKP. Vendar pa bi glede na

odločitev sodišča v izpodbijanem sklepu, s katerim je zasebno tožbo

zavrglo, sodišče stroške kazenskega postopka moralo skladno z določbo

III. odstavka 96. člena ZKP naložiti v plačilo zasebnemu tožilcu in

ne obdolžencema. Z opustitvijo takšne odločbe o stroških postopka pa

je sodišče prekršilo določbe Zakona o kazenskem postopku v korist

zasebnega tožilca.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa in navedb v pritožbi zasebnega

tožilca, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje

ob preizkusu zasebne tožbe po I. odstavku 437. člena ZKP, utemeljeno

zasebno tožbo iz razloga po 1. točki 277. člena ZKP zavrglo, saj

dejanje, kot je opisano v izreku zasebne tožbe, ni kaznivo dejanje

žaljive obdolžitve po členu 171/I KZ (pri tem pa sodišče druge

stopnje ugotavlja, da v opisu obdolžencema očitanega kaznivega

dejanja nastanek hude posledice za oškodovanca, kot kvalificirana

oblika iz III. odstavka 171. člena KZ, sploh ni opisana). Pravilno je

sodišče prve stopnje ocenilo, da sta obdolženca kot strokovna delavca

v zavodu za prestajanje kazni (pedagoginja in vodja II. oddelka OSS v

Zavodu za prestajanje kazni Dob) v okviru svojega dela v zavodu,

izpolnila obrazec IK-1/7 - spremljevalna konferenca za obdobje

april-junij 2004 (priloga A1). Že iz prve alineje navedenega obrazca

izhaja navedba, da ima obsojenec (zasebni tožilec) še nerešene

kazenske postopke. Prav nerešeni kazenski postopki pa predstavljajo

druge okoliščine iz III. odstavka 77. člena Zakona o izvrševanju

kazenskih sankcij, zaradi katerih zunajzavodskih ugodnosti obsojencu

ne bi bilo možno dodeliti. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno

zaključilo, da z zapisom obdolžencev v zadnji alineji navedenega

obrazca "zunajzavodskih ugodnosti za obsojenca zaradi neizpolnjevanja

III. odstavka 77. člena ZIKS, to je druge okoliščine (nerešeni

kazenski postopki) in I. odstavka 79. člena PIKS (možnost zlorabe

ugodnosti) ne načrtujemo", obdolženca nista uresničila znakov

očitanega jima kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, saj sta

obdolženca kot strokovna delavca zavoda podala zgolj mnenje oziroma

oceno celotne situacije pomembne pri odločanju v zvezi z zasebnim

tožilcem (obsojencem na prestajanju kazni), kar pa ima pravno podlago

v zakonu (ZIKS).

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo zasebnega tožilca

zavrnilo kot neutemeljeno (III. odstavek 402. člena ZKP).