Contract dispute appeal dismissed; court upheld delay finding based on contract interpretation and ZOR principles.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the defendant's appeal against the first-instance judgment ordering them to pay the plaintiff's legal costs. The defendant argued that a specific contract clause regarding payment timing required the investor's funds to arrive first, but the court found this interpretation inconsistent with the contract's purpose and the principle of performance under ZOR. Consequently, the court confirmed the first-instance ruling that the defendant breached the contract by failing to pay within the agreed 60-day period.
Legislator headnote
AI generatedArt. 17 ZOR; Art. 600 ZOR; Art. 100(2) ZOR; Art. 350(2) ZPP; Art. 165(1) ZPP; Art. 154(1) ZPP: A contractual payment term is determined by the agreed deadline for performance, not by the arrival of funds from a third party, and an interpretation contradicting the common purpose of the contract or the duty of performance is invalid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Pritožnikova razlaga spornega določila pogodbe ne ustreza skupnemu
namenu pogodbenikov, niti ni ustrezna z načelom obligacijskega prava
o izpolnitvi obveznosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi
sklep Okrajnega sodišča v Grosupljem, opr. št. Ig 2001/00142 z dne
15.5.2001, v točkah 1 in 3 izreka in toženi stranki naložilo, da
tožeči stranki povrne njene pravdne stroške v višini 77.026,00 SIT z
zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.9.2002.
Tožena stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila iz vseh
pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagala, da ji ugodi
in prvostopno sodbo spremeni oziroma razveljavi in jo vrne v novo
sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.
Tožeča stranka, ki ji je bila pritožba vročena dne 30.12.2002, nanjo
ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Tožena stranka neutemeljeno uveljavlja kršitev določb postopka, ker
sodišče prve stopnje zaradi prenehanja tožeče stranke ni prekinilo
postopka. Tožeča stranka je gospodarska družba, ki je vpisana v sodni
register (43. člen ZGD). Iz dostopnih podatkov baze sodnega registra
izhaja, da je bila tožeča stranka vpisana v sodni register dne
26.3.1990 in da je še vedno redno vpisana. Da naj bi prenehala iz
razlogov, ki so določeni v 455. členu ZGD, pa tožena stranka ni
zatrjevala. Zato zaradi spremembe firme pri tožeči stranki, ni prišlo
do njenega prenehanja, s tem pa tudi ne do prekinitve postopka po
205. členu ZPP.
Tožena stranka neutemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne
uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče se ne strinja z njeno
razlago spornega določila četrtega odstavka 5. člena Pogodbe (B6) in
v celoti pritrjuje razlagi prvostopnega sodišča. Sporno določilo v
pogodbi se glasi: "Naročnik bo kumulativne račune za tekoče
opravljena dela in končni obračun plačal v 60. dneh po nastanku
obvznosti plačila oziroma v 3. dneh po prilivu s strani
investitorja."
Sodišče prve stopnje je sporno določilo v pogodbi pri presoji roka,
ki je bil dogovorjen za izpolnitev obveznosti, kot tistega
pravnorelevantnega dejstva za ugotovitev zamude pri izpolnitvi,
razlagalo kot dogovorjeni 60. dnevni rok za izpolnitev Tožena stranka
pa razlaga sporno določilo o prilivu sredstev s strani investitorja
kot pogoj za plačilo obveznosti tožeči stranki.
Po oceni pritožbenega sodišča pritožnikova razlaga spornega določila
pogodbe ne ustreza skupnemu namenu pogodbenikov iz Pogodbe (B6) niti
ni skladna z načelom obligacijskega prava o dolžnosti izpolnitve
obveznosti (17. člen ZOR). Pogodbeni stranki sta sklenili pogodbo o
delu (600. člen ZOR), s katero se je tožeča stranka toženi stranki
zavezala opraviti steklarska in alu dela (1. člen Pogodbe), tožena
stranka pa se je tožeči stranki zavezala, da ji bo ta dela v
določenem roku tudi plačala (5. člen Pogodbe). Pritožbene trditve, da
se je morala tožeča stranka zavedati poslovnega rizika, da investitor
ne bo pravočasno izpolnil svojih obveznosti in da je tožeča stranka
na tak rizik s podpisom Pogodbe pristala pa so neutemeljene, ker
takšna volja tožeče stranke iz zapisa Pogodbe kot je pravilno
ugotovilo sodišče prve stopnje, ne izhaja.
Pritožbeno sodišče se strinja z razlago prvostopnega sodišča, ki jo
je sprejelo skladno z določilom drugega odstavka 100. člena ZOR in
pritrjuje razlogom iz prvostopne sodbe in pravilnemu zaključku, da je
tožena stranka obveznost do tožeče stranke iz pogodbe o delu
izpolnila z zamudo. Zato je odločitev materialnopravno pravilna.
Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene od uradoma
upoštevnih kršitev določb postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP),
je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča
prve stopnje potrdilo.
Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165.
člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.