Appeal dismissed; future damages claim for black construction legalization costs rejected due to lack of proof. Future damages only recognized for lost profit or mental harm.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment rejecting the plaintiff's claim for damages. The plaintiff sought compensation for future costs to legalize a property purchased with knowledge of illegal construction, arguing this represented a reduction in wealth under the Obligations Act. The court ruled that because the plaintiff never claimed to have paid these costs, the alleged loss was purely speculative future damage rather than actual loss. Consequently, the claim was invalid as the legal system only recognizes future damages for lost profits or mental harm, not for anticipated expenses without actual payment.
Legislator headnote
AI generatedZOR 155. člen; ZOR 189. člen 3. odstavek; ZOR 203. člen: Future damages are legally recognized only for lost profit or mental harm, not for anticipated expenses that have not yet been incurred or paid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tožeča stranka torej uveljavlja navadno, dejansko škodo, ki naj bi ji
nastala zaradi stroškov za legalizacijo črne gradnje. Predstavljala
naj bi torej zmanjšanje njenega premoženja zaradi navedenih stroškov
(prim. 155. člen ZOR). Tožeča stranka vse do konca prvostopenjskega
postopka ni trdila, da je za legalizacijo črne gradnje karkoli že
plačala, niti ni tega dokazovala. Uveljavlja torej škodo, ki bo po
njenih predvidevanjih nastala, torej bodočo škodo. Pravni red pa kot
pravno priznano bodočo škodo priznava le škodo zaradi izgubljenega
dobička (prim. 3. odstavek 189. člena ZOR) in za negmotno škodo
(prim. 203. člen ZOR).
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma citirano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni
zahtevek, po katerem naj bi toženi stranki nerazdelno plačali tožeči
stranki 10.023.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve
tožbe do plačila. Tožeči stranki je še naložilo povračilo pravdnih
stroškov toženih strank.
Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka "iz
vseh pritožbenih razlogov" in predlagala, da pritožbeno sodišče
izpodbijano sodbo spremeni, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo
vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
Toženi stranki na pritožbo nista odgovorili.
Pritožba ni utemeljena.
V prvostopenjskem postopku je bilo kot nesporno ugotovljeno, da sta
toženi stranki tožeči stranki prodali industrijski objekt - montažno
halo v Vrhovljah pri Sežani, stoječi na parceli takratne številke
xxx, vpisane pri vložku številka xxx k.o. Voglje za katero je bilo
ugotovljeno, da je črna gradnja. Kot taka predstavlja pravno napako
prodane nepremičnine.
Sankcije za primer prodaje stvari s pravno napako določa 510. člen
ZOR. Kupec sme po svoji izbiri zahtevati odpravo napake ali razdreti
pogodbo ali pa zahtevati sorazmerno znižanje kupnine. V vsakem
primeru pa ima kupec pravico do povračila škode, ki jo je pretrpel.
Tožeča stranka se je odločila za uveljavljanje odškodnine za škodo,
ki predstavlja strošek legalizacije črne gradnje. Glede višine tega
stroška je izdelala dve varianti. Po prvi z dne 18.6.1996 bi ti
stroški znašali 19.985.000,00 SIT, po drugi varianti z dne 11.9.1996
pa bi znašali 10.023.000,00 SIT kot izhaja iz tožbene naracije. S
tožbo je uveljavljala škodo v višini stroškov po drugi varianti,
torej v znesku 10.023,000,00 SIT. Tožeča stranka torej uveljavlja
navadno, dejansko škodo, ki naj bi ji nastala zaradi stroškov za
legalizacijo črne gradnje. Predstavljala naj bi torej zmanjšanje
njenega premoženja zaradi navedenih stroškov (prim. 155. člen ZOR).
Tožeča stranka vse do konca prvostopenjskega postopka ni trdila, da
je za legalizacijo črne gradnje karkoli že plačala, niti ni tega
dokazovala. Uveljavlja torej škodo, ki bo po njenih predvidevanjih
nastala, torej bodočo škodo. Pravni red pa kot pravno priznano bodočo
škodo priznava le škodo zaradi izgubljenega dobička (prim. 3.
odstavek 189. člena ZOR) in za negmotno škodo (prim. 203. člen ZOR).
Ker morajo biti za obstoj odškodninske obveznosti kumulativno
izpolnjene sledeče predpostavke: protipravno oziroma protipogodbeno
ravnanje, obstoj škode, obstoj vzročne zveze med nastalo škodo in
nedopustnim ravnanjem ter odškodninska odgovornost povzročitelja
škode, tožeča stranka pa ni dokazala, da ji je škoda (strošek
legalizcije črne gradnje) nastala (kot je bilo zgoraj obrazloženo,
tega niti ni trdila) in v kakšni višini, je njen tožbeni zahtevek
zaradi nesklepčnosti potrebno že iz tega razloga zavrniti. Odveč je
zato razpravljanje o odgovornosti toženih strank glede (ne)
seznanitve tožeče stranke kot kupca o ugotovljeni pravni napaki
prodane nepremičnine in torej o obstoju drugih prepostavk
odškodninske obveznosti.
Ker pritožbeno sodišče ni našlo bistvenih postopkovnih kršitev, na
katere je po 2. odstavku 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni
dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in iz zgoraj navedenih
materialnopravnih razlogov potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353.
člen ZPP).