Appeal dismissed; court delivery rules override postal service agreements for legal documents.

s k l e n i l o :

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Potencialni naslovnik in izvajalec poštnih storitev z dogovori

objektivnega prava ne moreta spreminjati. Sklicevanje pritožbe na 56.

člen pravilnika o splošnih pogojih za upravljanje poštnih storitev

(Uradni list RS, št. 32/2000) je brezpredmetno. Določba ureja uporabo

poštnega predala, vendar ne za primere pošiljk iz 1. odst. 142. člena

ZPP, ker je za ta pisanja tudi po Zakonu o poštnih storitvah (Uradni

list RS, št. 42/2002 - ZPSTO - 1) v skladu z Zakonom o pravdnem

postopku določeno, da se vročajo osebno oziroma v predalčnik (prim.

2. in 3. odst. 23. člena s 1. odst. istega člena ZPSTO - 1).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v

prejšnje stanje.

Tožena stranka se je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila,

uveljavljala vse pritožbene razloge po 1. do 3. točki 1. odst. 338.

člena v zvezi s 366. členom ZPP in predlagala, da pritožbeno sodišče

pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi ter dopusti predlagano

vrnitev v prejšnje stanje.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 116. člena ZPP lahko sodišče stranki, ki je zamudila narok

ali rok za kakšno pravno dejanje, dovoli, da ga opravi pozneje, če

spozna, da ga je zamudila iz upravičenega vzroka. V obravnavanem

primeru je tožena stranka v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje

trdila, da na tožbo ni odgovorila zato, ker ji ta ni bila vročena,

pri čemer se je sklicevala na napako pošte, ki v zvezi z vročanjem

pošiljk toženi stranki ni upoštevala njenega naročila o preusmeritvi

vročanja v poštni predal. Navedeno dejstvo bi bil upravičen vzrok v

smislu 1. odst. 116. člena ZPP, če bi bilo pravno relevantno.

Način vročanja sodnih pisanj, ki jih je treba vročiti osebno stranki,

je z zakonom natančno določen. Taka pisanja (1. odst. 142. člena ZPP)

se pravnim osebam vročajo z izročitvijo osebi, ki je pooblaščena za

sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni ali v poslovnem prostoru ali na

sedežu (6. odst. 142. člena v zvezi s 1. odst. 133. člena ZPP). V

primerih, ko takšna osebna vročitev ni možna, ZPP v 141. členu določa

izvršitev vročitve z obvestilom, puščenem na vratih oziroma v

predalčniku, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v

katerem mora naslovnik pisanje dvigniti.

Potencialni naslovnik in izvajalec poštnih storitev z dogovori

objektivnega prava ne moreta spreminjati. Ne glede na to in zaradi

navedb tožene stranke pa je prvostopno sodišče tudi pravilno

ugotovilo, da se glede sodnih pisem tožena stranka z izvajalcem

poštnih storitev ni drugače dogovorila, saj iz njenega naročila

(priloga B4) izhaja, da se njeno naročilo za preusmeritev pošte v

poštni predal na sodna pisma ne nanaša. Sklicevanje pritožbe na 56.

člen pravilnika o splošnih pogojih za upravljanje poštnih storitev

(Uradni list RS, št. 32/2000) je brezpredmetno. Določba ureja uporabo

poštnega predala, vendar ne za primere pošiljk iz 1. odst. 142. člena

ZPP, ker je za ta pisanja tudi po Zakonu o poštnih storitvah (Uradni

list RS, št. 42/2002 - ZPSTO - 1) v skladu z Zakonom o pravdnem

postopku določeno, da se vročajo osebno oziroma v predalčnik (prim.

2. in 3. odst. 23. člena s 1. odst. istega člena ZPSTO - 1).

Dejstva, da tožena stranka na tožbo ni pravočasno odgovorila, torej

ni mogoče pripisati upravičenemu vzroku. Neutemeljeno pritožbo je

bilo treba zato zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365.

člena ZPP).