Appeal dismissed; suspended civil proceedings resume when administrator takes over, not when creditor files claim.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed and the first-instance decision confirming the rejection of the creditor's request to resume suspended proceedings was upheld. The creditor argued that the suspension due to bankruptcy should end only upon filing a claim for debt verification, but the court found the process resumes when the bankruptcy administrator takes over the debtor's rights. The court ruled that allowing the creditor to trigger resumption by filing a claim would improperly benefit them with time limits intended for the debtor, establishing that the administrator's assumption of the case is the sole trigger for resumption.
Legislator headnote
AI generatedZPP 205. člen 1. odstavek 4.; ZPP 208. člen 1. odstavek 1.; Postopek se nadaljuje, ko ga prevzame stečajni upravitelj, ne pa z dnevom vložitve zahtevka za ugotovitev prerekane terjatve.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Prekinjeni postopek se nadaljuje, ko ga stečajni upravitelj prevzame,
ne pa z dnevom, ko upnik na sodišču vloži zahtevek za ugotovitev
prerekane terjatve.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo predlog
tožeče stranke za nadaljevanje postopka.
Tožeča stranka je zoper sklep vložila pritožbo iz vseh pritožbenih
razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP
in predlagala njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve prvostopnemu
sodišču v nov postopek s stroškovno posledico. Priglasila je
pritožbene stroške.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka dne 17.6.2003 v
zadevi opr. št. XI Pg 52/2001 vložila predlog za nadaljevanje
postopka. Iz priložene zadeve XI Pg 52/2001 izhaja, da je sodišče
postopek, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka nad
toženo stranko (razlog za prekinitev po 4. točki prvega odstavka 205.
člena ZPP), nadaljevalo s toženo stranko v stečaju z dnevom, ko je
stečajna upraviteljica tožene stranke prevzela pravdo (dne
24.1.2003), s čimer je prenehal razlog za prekinitev postopka. Edini
namen predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka je, da stranka,
ki vloži predlog, doseže po prenehanju razloga za prekinitev, njegovo
nadaljevanje (tretji odstavek 208. člena ZPP). Ker pa se je postopek
že nadaljeval, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da na
tožnikov predlog izda sklep o ponovnem nadaljevanju postopka.
Posledica nadaljevanja postopka je namreč začetek teka rokov za
prizadeto stranko (četrti odstavek 208. člena ZPP), v konkretnem
primeru za toženo stranko, nad katero je bil med postopkom začet
stečajni postopek. Ne more pa tožeča stranka s predlogom za
nadaljevanje postopka doseči zase učinkov, ki veljajo za prizadeto
stranko. Pritožnica zmotno uveljavlja pravni interes za vložitev
predloga za nadaljevanje postopka na podlagi napotitvenega sklepa
stečajnega senata (A2), s katerim je bila napotena, da začne postopek
pred sodiščem za ugotovitev obstoja prerekane terjatve v višini
94.347.012,19 SIT z zamudnimi obrestmi od 30.11.2002 dalje. Prekinjen
postopek se namreč nadaljuje, ko ga prevzame stečajni upravitelj
(prvi odstavek 208. člena ZPP), ne pa z dnevom, ko upnik na sodišču
vloži zahtevek za ugotovitev prerekane terjatve (prvi in drugi
odstavek 144. člena ZPPSL).
Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog
tožeče stranke za nadaljevanje postopka, ki se je vodil pred Okrožnim
sodiščem v Ljubljani v zadevi, opr. št. XI Pg 52/2001, pri čemer tudi
ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere
pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350.
člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Zato je neutemeljeno pritožbo
zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena
ZPP).
Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165.
člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.
Pritožnica nasprotuje tudi razlogom prvostopenjskega sodišča v
obrazložitvi izpodbijanega sklepa o pomankanju pravnega interesa
tožeče stranke za uveljavitev prerekane terjatve. Ker pa sodišče prve
stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločilo o modificiranem zahtevku
tožeče stranke v zvezi z napotitvenim sklepom, pritožbeno sodišče o
tem delu pritožbe ni odločalo. Glede na zavzeto pravno stališče v
obrazložitvi izpodbijanega sklepa o pravnomočno razsojeni stvari, pa
pritožbeno sodišče daje prvostopnemu sodišču napotek, da obravnava
vlogo o modifikaciji zahtevka kot tožbo, vloženo na podlagi
napotitvenega sklepa, za katero tožeča stranka izkazuje pravni
interes na podlagi določb ZPPSL o napotitvi na pravdo (primerjaj z
drugim odstavkom 181. člena ZPP). Upnik stečajnega dolžnika je
zahtevo oblikoval kot predlog pritožbenemu sodišču v zadevi XI Pg
52/2001, ki pa je v zadevi že odločilo, zato bo vlogo tožeče stranke
z zahtevkom na ugotovitev prerekane terjatve v višini 94.347.012,19
SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30.11.2002, moralo obravnavati
sodišče prve stopnje kot tožbo, vloženo na podlagi pravnomočnega
sklepa stečajnega senata.
V situaciji, do katere je prišlo z odločitvijo pritožbenega sodišča v
zadevi XI Pg 52/2001, s katero je upnik zoper dolžnika po začetku
stečajnega postopka pridobil tudi izvršilni naslov za izterjavo
terjatve, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, to je
zakonskih zamudnih obresti od zneska 174.188.715,39 Sit za čas od
21.12.1999 do 14.5.2001, naj prvostopno sodišče, ki bo zadevo
obravnavalo, učinke pravnomočne sodne odločbe presoja v zvezi s
pravnimi posledicami začetka stečajnega postopka iz 111. člena ZPPSL.
Nastala situacija je primerljiva s situacijo, če bi upnik prijavil
terjatev, za katero je že pridobil izvršilni naslov. Na podlagi
ugotovitvene tožbe sodišče prve stopnje ne bo ponovno odločalo o
obstoju terjatve (to je o utemeljenosti zahtevka glede zakonskih
zamudnih obresti), pač pa le o utemeljenosti eventuelnih ugovorov
tožene stranke, ki bi jih ta lahko uveljavljala kot dolžnik nasproti
upniku v izvršilnem postopku (primerjaj z razlogi iz sodbe Vrhovnega
sodišča RS VIII Ips 166/2001).