Private prosecutor's appeal allowed; first-instance court wrongly dismissed case due to media involvement despite private prosecutor's unchanged charge description.
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court dismissed the private prosecutor's charges, assigning them to the wrong jurisdiction because the acts allegedly occurred via television. The private prosecutor's representative appealed, arguing the court erred by rejecting the case based on the medium of communication rather than the legal description of the acts. The appellate court ruled that the court is bound by the private prosecutor's original charge description and cannot alter jurisdiction based on factual findings about the medium unless the prosecutor amends the charges.
Legislator headnote
AI generatedVI. odstavek 443. člen ZKP; 1. točka I. odstavka 25. člen ZKP; 2. točka I. odstavka 25. člen ZKP; 354. člen ZKP: The court is bound by the objective identity of the criminal act as described in the private prosecutor's indictment; factual findings regarding the medium of commission do not alter jurisdiction unless the prosecutor amends the charge description.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi pooblaščenca zasebnih tožilcev K. I. in K. M. se ugodi in se
izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v
nadaljnji postopek.
[JEDRO]
Kljub ugotovljenemu dejanskemu stanju, da so bila očitana kazniva
dejanja razžalitve, obrekovanja in opravljanja storjena s sredstvi
javnega obveščanja (TV) to ne vpliva na pravno opredelitev dejanj in
s tem na stvarno pristojnost sodišča v kolikor upravičeni tožilec
(zasebni tožilec) ne spremeni opisa očitanih dejanj v smeri
ugotovljenega dejanskega stanja.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kočevju v skladu s VI.
odstavkom 443. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo
zasebno tožbo zasebnih tožilcev, ki sta jo podala po svojem
pooblaščencu zaradi kaznivih dejanj razžalitve po členu 169/I KZ,
obrekovanja po členu 170/I KZ in opravljanja po členu 172/I KZ.
Stroške postopka pa je nerazdelno naložilo v plačilo zasebnima
tožilcema.
Zoper navedeni sklep se je pritožil pooblaščenec zasebnih
tožilcev zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka
in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in
izpodbijani sklep razveljavi.
Pritožba je utemeljena.
Sodišče prve stopnje je zavrglo zasebno tožbo, ker je v
dokaznem postopku ugotovilo, da naj bi bila dejanja, ki se
očitajo obdolžencem, storjena s sredstvom javnega
obveščanja, to je televizijo in, da za to ni stvarno
pristojno za odločanje v konkretni zadevi (1. točka I.
odstavka 25. člena ZKP). Takšno stališče prvostopenjskega
sodišča je, kot pravilno opozarja pritožnik, nepravilno.
Sodišče je pri sojenju vezano na opis kaznivega dejanja, v
zasebni tožbi (načelo objektivne identitete - člen 354 ZKP).
Kljub temu, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku
ugotovilo, da sta zasebna tožilca izvedela za dejanja, ki
naj bi jih storili obdolženci preko medija, to ne vpliva na
pravno opredelitev dejanj, v kolikor upravičeni tožilec ne
spremeni konkretnega opisa dejanj na katerega je sodišče
vezano pri pravni opredelitvi. Sodišče samo ne more posegati
v opis dejanj, ki so predmet zasebne tožbe v delih, ki so
pravno relevantni za kaznivo dejanje in kazensko
odgovornost. Pooblaščenec zasebnih tožilcev je kljub
ugotovljenemu dejstvu, da naj bi bila dejanja storjena po
televiziji, vztrajal pri vloženem obtožnem aktu in ga ni
spreminjal. Zato je sodišče s tem, ko je zavrglo zasebno
tožbo po VI. odstavku 443. člena ZKP zagrešilo kršitev
kazenskega postopka, saj je za sojenje za dejanja, kot se
očitajo obdolžencem pristojno Okrajno sodišče v skladu z 2.
točko I. odstavka 25. člena ZKP.
Zato je pritožbeno sodišče pritožbi pooblaščenca ugodilo in
izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču
prve stopnje v nadaljnji postopek.