Appeal dismissed; expert witness costs borne by applicant as part of single evidence unit.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz, lahko pa da izvedenec

izvid in mnenje tudi pisno pred obravnavo (prvi odastavek 253. člena

ZPP). Če je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj v nasprotju,

se pomanjkljivosti odpravijo z zaslišanjem izvedenca, če

pomanjkljivosti tako ni mogoče odpraviti, se zahteva mnenje drugih

izvedencev (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Iz navedenih

zakonskih določb izhaja, da je treba pisno izdelano mnenje in njegovo

ustno obrazložitev ter morebitno dopolnitev obravnavati kot celoto -

enoten dokaz. Znesek, ki bo potreben za izvedbo dokaza z izvedencem

zato po oceni pritožbenega sodišča zajema tako predvidene stroške

izdelave pisnega mnenja kot tudi stroške njegove ustne obrazložitve

in morebitne dopolnitve.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu

izvedencu I. K., Kostanjeviška 45, Nova Gorica, priznalo nagrado v

brutto znesku 46.239,00 SIT in toženki naložilo plačilo manjkajočega

predujma v znesku 22.950,00 SIT.

Proti navedenemu sklepu se pravočasno pritožuje toženka.

Predlaga takšno spremembo sklepa, da se stroški izvedenca

naložijo v plačilo tožnici, toženki pa se vrne znesek

22.950,00 SIT, ki predstavlja razliko med založenim

predujmom v višini 150.000,00 SIT in odmerjenimi stroški po

sklepu z dne 4.2.2003 v višini 127.050,00 SIT. Sodni

izvednec ni bil postavljen s sklepom z dne 3.3.2004, kot je

navedeno v izpodbijanem sklepu, ampak s sklepom z dne

20.10.2003. Po navedenem sklepu je izdelal pisno izvedeniško

mnenje 20.11.2003, ki ga je toženka v celoti sprejela in ni

predlagala niti njegovega dodatnega zaslišanja niti ni

zahtevala dopolnitve pisnega mnenja. Na naroku dne 11.2.2004

je sodišče tožnici poleg separatnih stroškov naložilo tudi

plačilo predujma za izvedbo dokaza z zaslišanjem izvedenca v

višini 25.000,00 SIT. Sedaj pa stroške za izvedbo tega

dokaza, ki ga je zahtevala tožnica, nalaga v plačilo

toženki. Izpodbijani sklep je protispisen, v delu, kjer se

navaja, da je izvedbo tega dokaza predlagala toženka na

glavni obravnavi in v nasprotju s sklepom z dne 11.2.2004,

po katerem je morala predujem založiti tožnica. Poleg tega

je bilo razsojeno dne 31.3.2004, kar pomeni, da tožnica

stroškov izpobijanega sklepa ne more več uveljavljati,

čeprav je v pravdi zmagala in bi ji morala tožnica, ki je

propadla, povrniti vse stroške.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z določbo prvega odstavka 153. člena ZPP mora

znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo

dokaza, založiti tista stranka, ki je izvedbo dokaza

predlagala. V obravnavani zadevi je dokaz z izvedencem

psihološke stroke predlagala toženka v odgovoru na tožbo

(list. št. 16 spisa), nato pa pri izvedbi predlaganega

dokaza vztrajala na naroku dne 12.2.2003 (list. št. 84-86

spisa). Dokaz z izvedencem je primarno ustni dokaz, lahko pa

da izvedenec izvid in mnenje tudi pisno pred obravnavo (prvi

odastavek 253. člena ZPP). Če je mnenje nejasno, nepopolno

ali samo s seboj v nasprotju, se pomanjkljivosti odpravijo z

zaslišanjem izvedenca, če pomanjkljivosti tako ni mogoče

odpraviti, se zahteva mnenje drugih izvedencev (drugi in

tretji odstavek 254. člena ZPP). Iz navedenih zakonskih

določb izhaja, da je treba pisno izdelano mnenje in njegovo

ustno obrazložitev ter morebitno dopolnitev obravnavati kot

celoto - enoten dokaz. Znesek, ki bo potreben za izvedbo

dokaza z izvedencem, zato po oceni pritožbenega sodišča

zajema tako predvidene stroške izdelave pisnega mnenja kot

tudi stroške njegove ustne obrazložitve in morebitne

dopolnitve, zlasti če je (ali se zdi) pisno izdelano mnenje

(katerikoli stranki ali sodišču) nejasno.

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje v nasprotju z

določbo prvega odstavka 153. člena ZPP predujem za stroške,

ki bodo nastali z ustnim zaslišanjem izvedenca glede

zatrjevanih nejasnosti, naložilo tožnici, čeprav ni šlo za

nov oziroma drug dokaz, pač pa za nadaljnjo fazo v okviru

procesa izvedbe istega dokaza, ki sledi pisnemu ali ustnemu

izvedenskemu mnenju, če katerakoli stranka z njim ne

soglaša. Če se po izvedbi dokaza izkaže, da založeni

predujem ne zadošča za pokritje nastalih stroškov, mora

manjkajoči predujem založiti tista stranka, ki je izvedbo

dokaza predlagala (drugi odstavek 249. v zvezi s tretjim

odstavkom 242. in prvim odstavkom 153. člena ZPP). Odločitev

sodišča prve stopnje, po kateri mora manjkajoči predujem

plačati toženka, je torej pravilna iz razloga, ker je dokaz

z izvedencem predlagala toženka (ne pa tožnica) in ker gre

za enoten dokaz. Tožnica bi lahko zahtevala povrnitev

stroškov, nastalih z zaslišanjem izvedenca, v roku 15 dni od

prejema sklepa (izpodbijanega sklepa) o odmeri teh stroškov

(sedmi odstavek 163. člena ZPP). Dodati je še, da je sodišče

prve stopnje v odločitvi o stroških pravdnega postopka v že

pravnomočni sodbi, opr. št. P 1150/2000-III z dne 31.3.2004

upoštevalo stroške izvedeniškega mnenja in njegove

dopolnitve v skupnem znesku 165.000,00 SIT.

Ker ni ne uveljavljanih ne po uradni dolžnosti upoštevnih

kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno

sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve

stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je vsebovana v

odločitvi o zavrnitvi pritožbe in temelji na določbi prvega

odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena

ZPP.