Notarized debt instrument's content establishes enforceability and maturity without separate proof proceedings.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the creditor's appeal, setting aside the first instance court's dismissal of the enforcement request. The creditor argued that the first court incorrectly required proof of default under specific statutory provisions, despite the notarial record explicitly stating the debt was due. The court ruled that because enforceability and maturity are inherent in the notarial document's content, no separate confirmation proceedings are necessary, mandating a retrial.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 20. člen 2. odstavek; Zakon o postopku pri izvrševanju zbivanja (ZPP) 365. člen 3. tč: When enforceability and maturity of a debt are evident from the content of a notarial record, separate confirmation proceedings under the Enforcement Act are not required.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
[JEDRO] Če izvršljivost notarskega zapisa izhaja že iz njegove vsebine, enako tudi zapadlost, posebni postopki po 3. odst. 20. čl. ZIZ za potrjevanje teh dejstev niso potrebni.
[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upnikov predlog za izvršbo zavrnilo. Proti sklepu se pritožuje upnik ter v pritožbi navaja, da je prvo sodišče glede zapadlosti terjatve napačno uporabilo 2. odst. 20. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Upnik je po dveh zapadlih obrokih vložil predlog za izvršbo, dejstvo pa je, da je terjatev v celoti zapadla, ne samo po obrokih. Kot izhaja iz notarskega zapisa, je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo. Kolikor je sodišče menilo, da upnik ni izkazal zapadlosti terjatve, bi ga moralo pozvati na dopolnitev predloga, ne pa predlog za izvršbo zavrniti.
Upnik predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pritožba je utemeljena. Pritožba upnika pravilno opozarja, da je prvo sodišče pri svoji odločitvi o predlogu za izvršbo zmotno uporabilo 2. odst. 20. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Notarski zapis z dne 1.10.2004 vsebuje posojilno pogodbo, iz tega notarskega zapisa pa izhaja tako njegova izvršljivost kot tudi zapadlost terjatve (vsebina notarskega zapisa pod tč. "2"). Ker torej izvršljivost notarskega zapisa izhaja že iz njegove vsebine, enako tudi zapadlost, posebni postopki za potrjevanje teh dejstev niso potrebni.
Zato je zmotno stališče prvega sodišča, da bi moral upnik za svoje navedbe v predlogu za izvršbo, da je dolžnica bila v zamudi s plačilom v dveh zaporednih mesečnih obrokih, ponuditi ustrezne dokaze v smislu 3. odst. 20. čl. ZIZ. Iz teh razlogov je bilo treba ugoditi upnikovi pritožbi ter na podlagi
3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti prvemu sodišču v nov postopek.