Appeal allowed: Objector's claim against deleted company debts is valid until execution ends.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first instance decision, ruling that an objector's claim regarding debts of a deleted company remains valid until the execution process concludes. The lower court incorrectly dismissed this claim as untimely, arguing it must be filed within eight days of the continuation order. The court clarified that under the Enforcement Act, such objections are not time-barred by the continuation order and can be raised throughout the execution proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Zakon o postopku pri izvrševalnih posegih (ZPP): An objector claiming that enforcement obligations against a deleted company have not transferred to them as a passive partner may file an objection under Article 56 of the Enforcement Act at any time during the execution proceedings, not merely within eight days of the continuation order.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve
stopnje v nadaljnji postopek.
Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.
[JEDRO]
V sodni praksi se je poenotilo stališče o tem, da lahko družbenik po
ZFPPod izbrisane gospodarske družbe, proti kateri je bila začeta
izvršba, in ki se nadaljuje proti njemu, zatrjuje, da obveznost, ker
je bil pasivni družbenik v smislu odločbe Ustavnega sodišča Republike
Slovenije, opr. št. U-I-135/00, ni prešla nanj, in to kot ugovor po
izteku roka na podlagi 56. člena ZIZ (iz ugovornega razloga po 12.
točki 1. odstavka 55. člena ZIZ). 56. člen ZIZ omogoča podajo
takšnega ugovora vse do konca izvršilnega postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor druge
dolžnice kot prepozen.
Proti sklepu se pritožuje druga dolžnica in graja stališče prvega
sodišča o tem, da je ugovor druge dolžnice, ki ga je v skladu s
stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije vložila na podlagi
56. člena ZIZ, prepozen. Ugovor po izteku roka kot izredno pravno
sredstvo ni vezano na rok po vročitvi (v konkretnem primeru) sklepa o
nadaljevanju postopka. Stališča Vrhovnega sodišča Republike Slovenije
po mnenju pritožnice ni mogoče razlagati drugače kot tako, da lahko
dolžnik do konca izvršilnega postopka vloži ugovor na podlagi 56.
člena ZIZ, v katerem uveljavlja, da zaradi svojega statusa kot
pasivnega družbenika obveznosti izbrisane družbe niso prešle nanj. To
izhaja tudi iz 2. odstavka 56. člena ZIZ. S svojo odločitvijo je
sodišče drugi dolžnici odvzelo možnost obravnavanja pred sodičem in s
tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki
2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ. Sodišče je v
pravnem pouku tudi sicer opozorilo le na pravico do vložitve
pritožbe, če bi bil ugovor v smislu 56. člena ZIZ vezan na rok 8 dni,
bi jo na to moralo opozoriti.
Pritožba je utemeljena.
Uvodoma sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sklep o nadaljevanju
prekinjenega izvršilnega postopka proti družbenikoma po Zakonu o
finančnem poslovanju podjetij izbrisane družbe H d.o.o. postal
pravnomočen, saj se družbenika proti sklepu nista pritožila, prav
tako pa (zaenkrat) tudi nista podala ugovora proti nadaljevanju
izvršbe proti njima z novimi izvršilnimi
sredstvi (v pravnem pouku namreč o tem rednem pravnem sredstvu niti
nista bila poučena).
Pač pa je druga dolžnica M.R. dne 13.1.2005 vložila ugovor na podlagi
56. člena ZIZ, ki ga je prvo sodišče zavrglo kot prepoznega. To
odločitev pritožba utemeljeno graja. V sodni praksi (glej načelno
pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Pravna mnenja
I/2003, odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št.
Up-114/03 z dne 8.4.2004, Up-369/03 z dne 20.9.2004, sklep Vrhovnega
sodišča Republike Slovenije, II Ips 301/2004 z dne 11.11.2004) se je
poenotilo stališče o tem, da lahko družbenik po Zakonu o finančnem
poslovanju podjetij izbrisane gospodarske družbe, proti kateri je
bila začeta izvršba, in ki se nadaljuje proti njemu, zatrjuje, da
obveznost, ker je bil pasivni družbenik v smislu odločbe Ustavnega
sodišča Republike Slovenije U-I-135/00, ni prešla nanj, in to kot
ugovor po izteku roka na podlagi 56. člena ZIZ (iz ugovornega razloga
po 12. točki 1. odstavka 55. člena ZIZ). 56. člen ZIZ omogoča podajo
takšnega ugovora vse do konca izvršilnega postopka in je zato zmotno
naziranje prvega sodišča, da ga je mogoče vložiti le v roku 8 dni po
vročitvi sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka proti njemu
(primerjaj že omenjeno odločbo Up-114/03 Ustavnega sodišča Republike
Slovenije). Zaradi zmotnega naziranja je prvo sodišče z zavrženjem
dolžničinega ugovora kot prepoznega dolžnici odvzelo možnost
obravnavanja pred sodiščem (8. točka 2. odstavka 339. člena ZPP v
zvezi s členom 15 ZIZ), saj ji je onemogočilo, da dokaže utemeljenost
ugovora, da za dolgove izbrisane družbe kot pasivna družbenica v
smislu citirane odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije ne
odgovarja.
V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o
ugovoru dolžnice po poteku roka. Odločitev sodišča druge stopnje
temelji na določbi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ,
odločitev o stroških postopka pa na določbi 3. odstavka 165. člena
ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ.