Appeal dismissed; appealant failed to prove children's statutory pre-emptive rights under enforcement law.

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sklep o domiku je možno izpodbijati zaradi kršitve predpisov o

dražbi, torej določb od 181. do 189. člena Zakona o izvršbi in

zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Edina nepravilnost v zvezi s

postopkom javne dražbe, ki jo v pritožbi zatrjuje dolžnica pa je

očitek, da sodišče ni upoštevalo 182. člena ZIZ oziroma predkupne

pravice obeh otrok, ki z njo živita v hiši. Dolžnica pa ne pojasni,

na čem temelji svojo trditev, da naj bi imela otroka predkupno

pravico oziroma ne navede, da naj bi imela zakonito ali vknjiženo

pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je bila predmet

izvršbe. Sodišče prve stopnje ju zato tudi ni bilo dolžno vabiti na

prodajni narok oziroma jima vročiti odredbe o prodaji (7. odst. 181.

člena ZIZ).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se

nepremičnina parc. št. 1989 in 5/1.S vpisana v vl. št. X k.o. L

domakne V.O. za kupnino v znesku 6.050.000,00 SIT. Hkrati je

odločilo, da bo ob izročitvi nepremičnine kupcu v zemljiški knjigi

pri omenjeni nepremičnini izbrisana zastavna pravica za denarno

terjatev upnice Banke d.d.

Proti takšni odločitvi je dolžnica vložila pravočasno pritožbo, s

katero uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve

dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka in kršitve določb

materialnega prava. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in

vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pojasnjuje, da

v izvršilni zadevi dosedaj ni bila posebno aktivna, ker je vso

dokumentacijo prevzel in odnesel njen bivši mož K.V., ki naj ga

sodišče povabi kot stranskega intervenienta. Ugovarja aktivni

legitimaciji upnika. V izreku je navedeno, da naj bi bila upnica

Banka d.d., medtem ko je v uvodnem delu naveden kot upnik Leasing

d.o.o. Sodišču prve stopnje še očita, da je predmetno nepremičnino

prodalo na javni dražbi za nerealno ceno. Nepremičnina je bila že

leta 1996 ocenjena na 15.505.451,00 SIT. Ob ustrezni revalorizaciji

bi bila navedena vrednost vsaj še enkrat višja. Predvsem pa višja od

izlicitiranega zneska 6.050.000,00 SIT. Ta vrednost je bila

ugotovljena že več kot tri leta pred dražbo. S postavitvijo povsem

nerealne izklicne cene je sodišče njo, ki je samohranilka in mora

preživljati dva otroka, oškodovalo. Oba otroka imata upoštevaje

določila 182. člena ZIZ predkupno pravico oziroma vsaj pravico do

najemnega razmerja. Sicer pa ju sodišče o nameravani prodaji na

dražbi sploh ni obvestilo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da je sklep o domiku možno

izpodbijati zaradi kršitve predpisov o dražbi, torej določb od 181.

do 189. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Edina nepravilnost v zvezi s postopkom javne dražbe, ki jo v pritožbi

zatrjuje dolžnica pa je očitek, da sodišče ni upoštevalo 182. člena

ZIZ oziroma predkupne pravice obeh otrok, ki z njo živita v hiši.

Dolžnica pa ne pojasni, na čem temelji svojo trditev, da naj bi imela

otroka predkupno pravico oziroma ne navede, da naj bi imela zakonito

ali vknjiženo pogodbeno predkupno pravico na nepremičnini, ki je bila

predmet izvršbe. Sodišče prve stopnje ju zato tudi ni bilo dolžno

vabiti na prodajni narok oziroma jima vročiti odredbe o prodaji (7.

odst. 181. člena ZIZ).

Glede pritožbenega očitka v zvezi z aktivno legitimacijo upnika je

treba navesti, da je namesto prvotne upnice Banke d.d. - v

likvidaciji vstopil v izvršilni postopek nov upnik Leasing d.o.o.,

kateremu je prvotna upnica odstopila terjatev in kar je novi upnik

dokazoval z po zakonu overjeno listino. O spremembi upnika je sodišče

prve stopnje odločilo s sklepom z dne 21.4.2004, zoper katerega se

tožnica ni pritožila oziroma je postal pravnomočen. Prejšnja upnica

pa je v izpodbijanem sklepu omenjena, ker je sodišče v skladu z 209.

členom ZIZ odločilo, da se izbriše iz zemljiške knjige hipoteka, ki

je vpisana na prejšnjo upnico.

Končno dolžnica v pritožbi tudi ne more oporekati ocenjeni vrednosti

nepremičnine. Dolžnica je bila v odredbi o prodaji opozorjena na

možnost iz 4. odst. 178. člena ZIZ oziroma, da lahko predlaga

najpozneje osem dni pred prodajnim narokom ponovno ugotovitev

vrednosti nepremičnine, če izkaže, da se je ta od prejšnje ugotovitve

vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Takšnega predloga pa

dolžnica, ki v pritožbi sama priznava svojo pasivnost, ni podala.

Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo za prodajno ceno

nepremičnine tisto, ki je bila ugotovljena s sklepom o ugotovitvi

vrednosti nepremičnine, kateremu tožnica prav tako ni ugovarjala.

Vse pritožbene navedbe se tako izkažejo za neutemeljene, zato je bilo

treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2.

točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom

ZIZ).