Appeal dismissed; bill of exchange defense requires proof of bad faith or gross negligence under ZIZ s. 61(4).

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V postopkih zoper dolžnike - menične zavezance na podlagi menice je

dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu (4. odstavek 61.

člena ZIZ). Ugovorna trditev, da je dolžnik svojo obveznost iz

posojilne pogodbe, ki jo je sklenil z družbo X, zavaroval s podpisom

menice, nakazuje, da je izdal tako imenovano bianko menico. Čeprav ta

v Zakonu o menici ni izrecno urejena, pa sta si pravna teorija in

sodna praksa vendarle enotni, da zanjo velja določba 2. odstavka 16.

člena ZM. Ta določa, da če se menica, ki je bila ob času izdaje

nepopolna, pozneje izpolni v nasprotju s sklenjenim sporazumom, se

kršitev tega sporazuma ne more ugovarjati imetniku menice, razen če

je ni pridobil nepošteno ali če je takrat, ko jo je pridobil, ravnal

z veliko malomarnostjo. Prav slednje, namreč, da je upnica, ko je

pridobila menico, ravnala nepošteno, pa zatrjuje dolžnik.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sklep

o izvršbi z dne 16.9.2004, opr. št. I 2004/01294, razveljavi v delu,

s katerim je bila dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka.

Sklenilo je še, da bo o zahtevku in stroških odločalo Okrajno sodišče

v Novem mestu v pravdnem postopku.

Proti sklepu se je zaradi zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega

dejanskega stanja in bistvene kršitve določb Zakona o izvršbi in

zavarovanju (ZIZ) pritožila upnica, ki predlaga, naj pritožbeno

sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da dolžnikov ugovor zavrne

kot neobrazložen in s tem neutemeljen. Navaja, da dolžnik ni

predlagal nobenega dokaza, ki bi potrjeval trditev, da ni ničesar

dolžan. Nasprotno, dolžnik obstoj dolga priznava, prevzel pa je celo

zavezo, da ga bo vrnil v roku dveh tednov.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnikov ugovor je obrazložen, zato je sodišče ravnalo pravilno, ko

je sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovolilo

izvršbo, in opravljena izvršilna dejanja ter odločilo, da se postopek

nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odstavek 62. člena

ZIZ). Pri rešitvi vprašanja obrazloženosti ugovora zoper sklep o

izvršbi na podlagi verodostojne listine (2. odstavek 53. člena ZIZ)

je treba izhajati iz dejstva, da je upnica vložila predlog za izvršbo

na podlagi verodostojne listine - protestirane menice (2. odstavek

23. člena ZIZ). V postopkih zoper dolžnike - menične zavezance na

podlagi menice je dopustno uveljavljati le ugovore po meničnem pravu

(4. odstavek 61. člena ZIZ). Ugovorna trditev, da je dolžnik svojo

obveznost iz posojilne pogodbe, ki jo je sklenil z družbo X,

zavaroval s podpisom menice, nakazuje, da je izdal tako imenovano

bianko menico. Čeprav ta v Zakonu o menici (Ur.l. FLRJ, št. 104/46 -

Ur.l. RS, št. 82/94, ZM) ni izrecno urejena, pa sta si pravna teorija

in sodna praksa vendarle enotni, da zanjo velja določba 2. odstavka

16. člena ZM. Ta določa, da če se menica, ki je bila ob času izdaje

nepopolna, pozneje izpolni v nasprotju s sklenjenim sporazumom, se

kršitev tega sporazuma ne more ugovarjati imetniku menice, razen če

je ni pridobil nepošteno ali če je takrat, ko jo je pridobil, ravnal

z veliko malomarnostjo. Prav slednje, namreč, da je upnica, ko je

pridobila menico, ravnala nepošteno, pa zatrjuje dolžnik. Ker gre za

dejstvo, ki ima lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če

se izkaže za resnično, iz ugovoru priložene posojilne pogodbe pa ne

izhaja, da bi dolžnik ob njeni sklenitvi izdal kakršnokoli menico, je

ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine

obrazložen.

Pritožbeno sodišče je zato upnikovo pritožbo zavrnilo kot

neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365.

člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).