Appeal dismissed; child support fixed based on father's earnings during prison sentence, ignoring later lower wages.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appellant's appeal against a divorce judgment establishing monthly child support. The appellant argued that his income during prison and subsequent illness rendered the 5,000 SIT payment impossible, while the mother claimed she would be unfairly burdened. The court ruled that the lower court correctly assessed the father's ability to pay based on his verified earnings at the time of the trial, deeming future wage reductions irrelevant to the support calculation.
Legislator headnote
AI generated79.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; 386.čl. in 393.čl. Zakona o pravdnem postopku: Child support amounts must reflect the parent's financial capacity at the time of determination, and subsequent changes in income or employment status do not retroactively alter the established obligation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Pri določenem toženčevem prispevku 5.000,00 SIT bo morala prispevati mati še 15.000,00 SIT in to poleg dela, ki ga ima z otrokovo vzgojo in oskrbo. Pri nižji preživnini bi bila otrokova mati, ki prejema mesečno cca 30.000,00 SIT, nesorazmerno obremenjena. Pri določitvi preživnine sta sodišči v zadostni meri upoštevali toženčeve zmožnosti plačevanja preživnine v času prestajanja zaporne kazni. Ugotovljena plačila, ki jih je prejemal za svoje delo do konca glavne obravnave, kažejo, da določena preživnina ne presega toženčevih plačilnih zmožnosti. Poznejša nižja plačila za delo, na katera se sklicuje toženec v pritožbi in reviziji, na določitev preživnine v tem postopku ne morejo vplivati.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo med pravdnima strankama, ki je bila sklenjena dne 25.1.1975. Mld. sina J. P. je dodelilo v varstvo in vzgojo tožnici, tožencu pa je naložilo, da mora plačevati za njegovo preživljanje od 1.6.1994 dalje po 5.000,00 SIT mesečno. Toženčevo pritožbo proti tej sodbi je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Toženec je vložil proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri navaja, da njegov dohodek na prestajanju kazni ne dosega niti 5.000,00 SIT mesečno, in da je od 14.11.1994 v bolniškem staležu. Zato sedaj ne more plačevati preživnine.
Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.
Revizija ni utemeljena.
Toženec v reviziji ni navedel revizijskih razlogov. Zato je revizijsko sodišče izpodbijani del sodbe sodišča druge stopnje po 386.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti preizkusilo glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10.tč. 2.odst. 354.čl. ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Omenjene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ni ugotovilo. Ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja pa sta sodišči prve in druge stopnje pri določitvi višine preživnine tudi pravilno uporabili materialno pravo. Po 79.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določi sodišče ob razvezi zakonske zveze višino prispevka za preživljanje otroka v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje znašajo potrebe desetletnega sina pravdnih strank približno 20.000,00 SIT mesečno. Pri določenem toženčevem prispevku 5.000,00 SIT bo morala prispevati mati še 15.000,00 SIT in to poleg dela, ki ga ima z otrokovo vzgojo in oskrbo. Pri nižji preživnini bi bila otrokova mati, ki prejema mesečno cca 30.000,00 SIT, nesorazmerno obremenjena. Pri določitvi preživnine sta sodišči v zadostni meri upoštevali toženčeve zmožnosti plačevanja preživnine v času prestajanja zaporne kazni. Ugotovljena plačila, ki jih je prejemal za svoje delo do konca glavne obravnave, kažejo, da določena preživnina ne presega toženčevih plačilnih zmožnosti. Poznejša nižja plačila za delo, na katera se sklicuje toženec v pritožbi in reviziji, na določitev preživnine v tem postopku ne morejo vplivati.
Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP).