Appeal dismissed; concurrent execution against company and solidarily liable partner allowed under ZIZ.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

To, da proti družbi že teče izvršilni postopek na podlagi istega

izvršilnega naslova, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo zoper

osebno odgovornega družbenika.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor

dolžnika zoper sklep o izvršbi In 2003/00931. Odločilo je, da mora

dolžnik povrniti upniku izvršilne stroške v znesku 53.856,00 SIT in

da dolžnik sam nosi stroške ugovornega postopka. Hkrati je zavrnilo

predlog upnika za povrnitev stroškov odgovora na ugovor, ki presegajo

400 odvetniških točk.

Zoper sklep se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov in

predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je v ugovoru zoper sklep o

dovolitvi izvršbe dne 7.10.2003 navedel, da je upnik na podlagi iste

sodbe vložil dva izvršilna predloga in sicer 13.2.2003 zoper dolžnika

A d.o.o., ki se vodi pod opr. št. In 2003/00180-4 in 14.8.2003 zoper

dolžnika R.B., ki se vodi pod opr. št. In 2003/00931. Sodišče o tem

ni zavzelo stališča. Dolžnik dostavlja sodbo III Pd 601/2003, iz

katere je razvidno, da je sodišče tožbeni zahtevek F.V. v celoti

zavrnilo in to tudi v zvezi s časom in načinom prenehanja delovnega

razmerja. Sodba še ni pravnomočna, kaže pa, da zahtevek, kot izhaja

iz zamudne sodbe, ni utemeljen. Obstaja nevarnost, da bo upnik

poplačan tako po izvršilnem predlogu In 2003/00180-4 kot po predlogu,

ki ga izpodbija s pritožbo. Ker je upnik fizična oseba brez

zaposlitve in rednih prihodkov, obstaja velika nevarnost, da bi

dolžnika v primeru pravnomočne sodbe pretrpela nenadomestljivo škodo,

zato je dolžnik že v ugovoru z dne 7.10.2003 predlagal, da se izvršba

ustavi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ob pritožbi proti sklepu, s katerim je sodišče

prve stopnje odločalo o ugovoru, presoja pravilnost odločitve sodišča

prve stopnje v zvezi z odločitvijo o ugovoru. Preizkus izpodbijanega

sklepa v tem obsegu v zvezi s pritožbenimi trditvami je pokazal, da

je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Dolžnik v ugovoru trdi, da je upnik vložil najprej izvršilni predlog

na podlagi iste sodbe zoper A d.o.o. in R.B. d.n.o. (12.3.2003), v

današnji zadevi pa zoper R.B. (18.8.2003). Po dolžnikovem mnenju to

ni dopustno, ker obveznost na dolžnika R.B. zaradi solidarne

odgovornosti še ni prešla.

Res je, da so razlogi izpodbijanega sklepa o tem, zakaj sta dopustna

dva izvršilna postopka, nekoliko zamotani, pa vendarle razumljivi.

Tako ni res, kar trdi pritožba, da sodišče o tem ni zavzelo stališča.

Izpodbijani sklep je mogoče preizkusiti in tako ni podana bistvena

kršitev določb postopka.

Kot je bilo ugotovljeno v postopku, je izvršilni naslov sodba I Pd

1159/2002 z dne 9.1.2003, izdana zoper A d.o.o. in R.B. d.n.o. Sklep

o izvršbi In 2003/00180-3, z dne 11.3.2003 (priloga B5) je bil izdan

zoper zgoraj navedeno družbo. Po 1. odst. 25. člena Zakona o izvršbi

in zavarovanju (ZIZ) sodišče lahko na upnikov predlog dovoli izvršbo

na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno

odgovornostjo ali komanditni družbi, neposredno proti družbeniku, ki

je osebno odgovoren, če upnik z izpiskom iz sodnega registra dokaže

status družbenika. To, da ima dolžnik v današnji zadevi, R.B. status

družbenika, ni sporno. Prav tako ni sporno, da gre za izvršilni

naslov, izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo. Družbeniki take

družbe namreč po 1. odst. 77. člena oziroma po 1. odst. 101. člena

Zakona o gospodarskih družbah odgovarjajo za obveznosti družbe

subsidiarno z vsem svojim premoženjem, pri čemer odgovarjajo vsi

družbeniki solidarno. Glede na povedano torej ni ovire, da na podlagi

istega izvršilnega naslova zahteva upnik poplačilo tako od družbe kot

tudi od družbenika. To, da proti družbi že teče izvršilni postopek na

podlagi istega izvršilnega naslova, ni razlog, ki bi preprečeval

izvršbo zoper osebno odgovornega družbenika (člen 55/1 ZIZ).

Vprašanje sodbe III Pd 601/2003, na katero se dolžnik sklicuje v

pritožbi, je v tem postopku v zvezi z odločitvijo o ugovoru

irelevantna. Gre za nove trditve, poleg tega pa zatrjevana sodba ne

razveljavlja, odpravlja ali spreminja izvršilnega naslova (člen 55/1

točka 4 ZIZ). Morebitna nenadomestljiva škoda pa tudi ni razlog za

ustavitev izvršbe, kot navaja dolžnik v pritožbi.

To torej pomeni, da je sodišče prve stopnje ugovor pravilno zavrnilo.

Neutemeljeno pritožbo je bilo treba zavrniti in sklep potrditi (člen

365 točka 2 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 15 ZIZ).