Appeal allowed; appeal court quashes first instance ruling and remands case due to missing original documents for property registration.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Tožeča stranka ne razpolaga z listinami, primernimi za vpis

lastninske pravice na spornem stanovanju na ime prve toženke. Zasebne

listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, morajo biti v

izvirniku (2. odstavek 142. člena Zakona o zemljiški knjigi, v spisu

pa se nahajata le fotokopija pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega

stanja z dejanskim z dne 4.3.2002 in fotokopija prodajne pogodbe med

prvo in drugo toženko z dne 20.5.1996. Poleg tega mora pri večkratnih

zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi,

zadnji pridobitelj zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti listino, ki

bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega

prednika, za vsak prenos pravice, ki ni vpisana v zemljiški knjigi

(2. odstavek 150. člena ZZK-1). Kadar upnik nima listine, primerne za

vpis dolžnikove lastninske pravice, 5. odstavek 168. člena ZIZ

vsebuje pravno podlago za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne

listine v korist dolžnika, zato argument sodišča prve stopnje o

nepravilno oblikovanem tožbenem zahtevku tožeče stranke ne vzdrži

presoje.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo

predlog za zavarovanje začasne odredbe, s katerim se toženim

strankam prepoveduje odtujitev, obremenitev ali kakršnokoli

drugačno razpolaganje z nepremičnino 1.E - stanovanjem št. 1

v pritličju s shrambo št. 1 v L., S. ulica 3, vpisano v podvl. št.

2876/1 k.o. D. z zaznambo prepovedi v zemljiški knjigi Okrajnega

sodišča v L. in njeno veljavnostjo do pravnomočnosti

zemljiškoknjižnega sklepa Okrajnega sodišča v L. o vknjižbi zaznambe

sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v L., opr.

št. In 2003/01287 pri sporni nepremičnini.

Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila

tožeča stranka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi

ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za

zavarovanje z začasno odredbo tožeče stranke v celoti ugodi,

podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da ne razpolaga

z listinami, ki bi bile sposobne za vpis lastninske pravice

na ime prve toženke, saj so v njeni posesti zgolj fotokopije

listin, ne pa izvirniki, poleg tega pa nima niti fotokopije

prodajne pogodbe z dne 3.8.1994, sklenjene med drugo in

tretjo toženko. Iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 3.2.2005

za sporno nepremičnino je razvidno, da je bila plomba Dn.

št. 6143/2002, ki se nanaša na predlog prve toženke za

vknjižbo lastninske pravice na njeno ime, izbrisana. To je

dokaz, da je bil njen predlog pravnomočno zavržen, saj bi

bila sicer vpisana kot lastnik nepremičnine ali pa plomba

oziroma zaznamba zavrnitve vpisa še ne bi bila izbrisana.

Tožeča stranka je tudi predlagala, naj sodišče vpogleda v

zemljiško knjigo pri podvl. št. 2876/1 k.o. D.. Če je sodišče prve

stopnje štelo, da je tožbeni zahtevek tožeče stranke nesklepčen, bi

jo moralo pozvati na popravo. Sicer pa je tožeča stranka prepričana,

da je pravilen primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke na izstavitev

zemljiškoknjižne listine, sposobne za vknjižbo lastninske pravice v

zemljiško knjigo na ime prve toženke.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne

terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji

ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala (1. odstavek

272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Tožeča

stranka opira svoj dajatveni zahtevek na 5. odstavek 168.

člena ZIZ, ki uzakonja možnost upnika, ki nima listine,

primerne za vpis dolžnkove lastninske pravice, da s tožbo

zahteva vpis te pravice na dolžnika. Sodišče prve stopnje je

zaključek, da obstoj terjatve tožeče stranke ni verjetno

izkazan, utemeljilo z nosilnim razlogom, da tožeča stranka

razpolaga z listinami, primernimi za vpis lastninske pravice

na spornem stanovanju na ime prve toženke (3. odstavek 168.

člena ZIZ), zato tožba na podlagi 5. odstavka 168. člena ZIZ

ne pride v poštev. To je podkrepilo še z nadaljnjim

argumentom o nepravilno oblikovanem tožbenem zahtevku tožeče

stranke. Po oceni pritožbenega sodišča sta obe stališči

pravno zmotni.

Tožeča stranka ne razpolaga z listinami, primernimi za vpis

lastninske pravice na spornem stanovanju na ime prve

toženke. Zasebne listine, ki se priložijo zemljiškoknjižnemu

predlogu, morajo biti v izvirniku (2. odstavek 142. člena

Zakona o zemljiški knjigi, Ur. list RS št. 58/03, ZZK-1), v

spisu pa se nahajata le fotokopija pogodbe o uskladitvi

zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 4.3.2002 in

fotokopija prodajne pogodbe med prvo in drugo toženko z dne

20.5.1996 (prilogi A6 in A7). Poleg tega mora pri večkratnih

zaporednih prenosih pravice, ki niso vpisani v zemljiški

knjigi, zadnji pridobitelj zemljiškoknjižnemu predlogu

priložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v

korist njegovega pravnega prednika, za vsak prenos pravice,

ki ni vpisana v zemljiški knjigi (2. odstavek 150. člena

ZZK-1). Ker iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je kot

lastnica spornega stanovanja še vedno vknjižena tretja

toženka, bi bil vpis lastninske pravice na ime prve toženke

po stanju zemljiške knjige v skladu z načelom pravnega

prednika iz 9. člena ZZK-1 dovoljen le, če bi bila

zemljiškoknjižnemu predlogu priložena tudi listina, ki je

bila podlaga za prenos lastninske pravice od tretje toženke

na drugo toženko D.M.. Ni izkazano, da bi imela tožeča stranka v

posesti listino (kot izhaja iz I. člena prodajne pogodbe z dne

2.5.1996, je bila to kupoprodajna pogodba z dne 30.8.1994), ki je

bila pravni temelj nastanka obligacijskega razmerja in s tem

medsebojnih pravic in obveznosti med drugo in tretjo toženko.

Kadar upnik nima listine, primerne za vpis dolžnikove

lastninske pravice, 5. odstavek 168. člena ZIZ vsebuje

pravno podlago za zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne

listine v korist dolžnika, zato argument sodišča prve

stopnje o nepravilno oblikovanem tožbenem zahtevku tožeče

stranke ne vzdrži presoje.

Pokaže se torej, da je terjatev tožeče stranke ob pravilni

uporabi materialnega prava verjetno izkazana. Ker mora biti

za izdajo začasne odredbe poleg predpostavke iz 1. odstavka

272. člena ZIZ kumulativno izkazana tudi ena izmed

predpostavk iz 2. odstavka 272. člena ZIZ, do česar pa se

sodišče prve stopnje doslej ni jasno opredelilo, je

pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep

razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov

postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku). V

zvezi s tem je treba še opozoriti, da tožeča stranka

alternativno nevarnosti, da bo uveljavitev terjatev

onemogočena ali precej otežena, zatrjuje, da tožena stranka

zaradi predlagane začasne odredbe ne bo utrpela nikakršne

škode.