Appeal court rejects request for court deposit of purchase price in agricultural land sale dispute.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da

se predlog za sodni depozit predlagatelja zavrne.

[JEDRO]

Kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče je glede na določbe ZKZ

sklenjena veljavno šele po opravljenem postopku, določenem v

navedenem zakonu, in ne že s trenutkom, ko prejme ponudnik

upravičenčevo izjavo o sprejemu ponudbe. Nasprotni udeleženci zato

niso v upniški zamudi, ko zavračajo sklenitev pogodbe in prejem

kupnine. Ker ZKZ tudi ne določa obveznosti položitve kupnine pri

sodišču ob izjavi o sprejemu ponudbe, niso izpolnjeni pogoji za sodni

depozit zneska kupnine iz 1. odstavka 168. člena ZNP.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo

predlagateljevemu predlogu za sprejem v sodno hrambo zneska

540.000,00 SIT.

Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pritožbo nasprotni

udeleženec R.Š.. Poudarja, da ponudba za prodajo zemljišča dana v

upravnem postopku in sprejem ponudbe nimata značaja sklenitve

pravnega posla. Nastane le obveznost za sklenitev pogodbe. S

trenutkom, ko je prenehal veljati prejšnji Zakon o kmetijskih

zemljiščih, ki je tak učinek predpisoval, je prenehalo ex lege tudi

predmetno pravno razmerje. Novela tega zakona pa je razveljavila

določbe prejšnjega zakona, ki so določale, da ima predlagatelj v

razmerju do drugih kupcev predkupno pravico. Ker kupna pogodba ob

uveljavitvi novega zakona še ni bila sklenjena, je obligacijska

zaveza nasprotnih udeležencev, da s predlagateljem sklenejo

kupoprodajno pogodbo prenehala in to s trenutkom, ko pravotvorno

dejstvo, ki je predlagatelju dajalo predkupno pravico, ni imelo več

tega učinka. Ker je dovoljenje za sodni polog vezano na pravne

predpostavke obstoja obligacijskega razmerja in pravnega interesa, je

evidentno, da je predlog zaradi neobstoja pravnega razmerja

neutemeljen. Predlagatelj pa tudi nima pravnega interesa,

saj nima interesa izogniti se obrestim, saj bi bilo potrebno

v primeru, če bi s tožbo na sklenitev kupoprodajne pogodbe

uspel, potrebno zamudo presojati po ustreznih določbah ZOR,

ki jasno povedo, kdaj pride dolžnik v zamudo z izpolnitvijo.

V konkretnem primeru bi šlo za upniško zamudo in torej

dolžnik obrestim ne bi bil zavezan. Nadalje pravni interes

tudi ni utemeljen na podlagi določbe 2. odstavka 528. člena

ZOR. Predkupna pravica je bila urejena v predlagateljevem

primeru s posebnim zakonom, ki take obveznosti, kot jo

določa 2. odstavek 528. člena ZOR, ne pozna. Predlaga, da

pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da

zahtevek zavrne.

Pritožba je utemeljena.

Procesnopravno so pogoji za sodni depozit urejeni z določbo

1. odstavka 168. člena Zakona o nepravdnem postopku, po

kateri prejme sodišče tudi denar v sodni depozit, če je tako

določeno s posebnim predpisom. Takšen posebni predpis je

tudi Obligacijski zakonik (v nadaljevanju: OZ). Po določbi

302. člena OZ sme dolžnik za upnika položiti dolgovano stvar

pri sodišču, če je upnik v zamudi ali je neznan, ali če se

ne ve zanesljivo, kdo ali kje je, ali če je upnik poslovno

nesposoben, nima pa zastopnika. Poseben primer obvezne sodne

položitve je nadalje urejen v določbi 2. odstavka 508. člena

OZ, po kateri mora v pogodbi določen predkupni upravičenec

hkrati z izjavo, da kupuje stvar, plačati kupnino, določeno

v lastnikovem obvestilu o nameravani prodaji, ali jo

položiti pri sodišču (pogodbena predkupna pravica). Ta

določba pa se smiselno, če ni v posebnem zakonu drugače

določeno, uporablja tudi pri zakoniti predkupni pravici

(primerjaj določbo 513. člena OZ, ki predstavlja splošno

podlago oziroma izhodišče za zakonito predkupno pravico). V

konkretnem primeru pa je predlagatelj uveljavljal z zakonom

določeno prednostno pravico nakupa kmetijskih zemljišč, ki

so jih ponudili v nakup nasprotni udeleženci na podlagi

določb tedaj veljavnega Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.

l. RS štev. 59/96, 31/98; v nadaljevanju: ZKZ;). Zato je

glede na zgoraj opisano zakonsko procesno in

materialnopravno ureditev predkupne pravice potrebno

predmetno zadevo presojati v dveh smereh - ali so nasprotni

udeleženci kot ponudniki prodaje kmetijskih zemljišč že v

upniški zamudi, ker zavračajo zahtevo predlagatelja za

sklenitev kupoprodajne pogodbe in s tem tudi sprejem kupnine

in ali zakonska ureditev določa zakonito predkupno pravico

na takšen način, da mora predlagatelj takoj ob sprejemu

ponudbe plačati tudi znesek kupnine oziroma kupnino položiti

pri sodišču v primeru, ko jo prodajalec noče sprejeti. Kot

bo razvidno iz nadaljevanja te obrazložitve je odgovor na

obe vprašanji potrebno poiskati v specialnih določbah ZKZ.

Na podlagi tega zakona pa obveznost plačila oz. položitve

kupnine ne nastane že s samo podajo upravičenčeve izjave o

sprejemu na oglasni deski objavljene ponudbe torej z

uveljavitvijo prednostne pravice nakupa iz 21. člena ZKZ,

temveč šele nato po sklenitvi same kupoprodajne pogodbe, ki

pa jo mora upoštevaje specialno zakonsko ureditev po

opravljeni izbiri prednostnega upravičenca predhodno

odobriti tudi pristojni upravni organ (primerjaj predvsem

določbi 19. in 22. člena ZKZ, ki terjata še sklenitev

kupoprodajne pogodbe, ki jo mora odobriti upravna enota).

Opisana posebna zakonska ureditev torej ne predvideva

obveznosti plačila oz. položitve kupnine že ob trenutku

sprejema ponudbe. Tako je zaradi drugačne specialne zakonske

ureditve pri prodaji kmetijskih zemljišč izključena tudi

smiselna uporaba določbe 508. člena OZ, ki sicer v primerih

pogodbene predkupne pravice nalaga obveznost predkupnemu

upravičencu da plača kupnino, določeno v lastnikovem

obvestilu o nameravani prodaji, ali pa jo položi pri

sodišču, že takoj ob izjavi, da uveljavlja predkupno pravico

oziroma da kupuje stvar. Takšno stališče je zavzela tudi

teorija, po kateri pravilo o obvezni položitvi kupnine v

trenutku uveljavitve predkupne pravice ne velja pri prodaji

s prednostno pravico na kmetijskih zemljiščih in gozdovih,

saj njegova vsebina nasprotuje naravi posebne predkupne

ponudbe iz 21. člena ZKZ (primerjaj M. Juhart: Obligacijski zakonik s

komentarjem, posebni del, tretja knjiga GV Založba, Ljubljana 2004,

str. 326).

Tudi kupoprodajna pogodba je ob opisani ureditvi torej lahko

sklenjena šele po opravljenem postopku določenem v ZKZ in

tako ni sklenjena že s trenutkom, ko prejme ponudnik

upravičenčevo izjavo o sprejemu ponudbe (primerjaj tudi

sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr.štev. I Cp 2112/98, z

dne 29.12.1998). Nasprotni udeleženci zato tudi še niso v

upniški zamudi, ko zavračajo sklenitev kupoprodajne pogodbe

in prejem kupnine, ki jim jo ponuja predlagatelj (primerjaj

člen 300 OZ, ki določa nastop upniške zamude za primer, ko

upnik neutemeljeno zavrne dolžnikovo izpolnitev pogodbene

obveznosti). V takšno zamudo bodo prišli šele potem, ko bo

(če bo) v pravdnem postopku, ki teče pod opr.štev P 420/2002

pri istem prvostopnem sodišču, predhodno pravnomočno ugodeno

tožbenemu zahtevku za sklenitev kupoprodajne pogodbe in ko

bo v skladu s to pogodbo, ki jo bo nadomestila pravnomočna

sodba, zapadla v plačilo kupnina, katero jim bo predlagatelj

ponudil kot izpolnitev svoje pogodbene obveznosti.

Ob dosedaj povedanem torej za sedaj niso izpolnjeni zakonski

pogoji za sodni depozit zneska kupnine za ponujeni

zemljišči, saj - kot do sedaj pojasnjeno - nasprotni

udeleženci niso v upniški zamudi, niti navedeni specialni

zakon ne določa obveznosti položitve kupnine pri sodišču.

Izpodbijana odločitev je torej materialnopravno nepravilna,

saj ne upošteva opisane zakonske ureditve oziroma ji

nasprotuje. Ob povedanem je pritožbeno sodišče iz

uveljavljanega razloga zmotne uporabe materialnega prava

ugodilo pritožbi in spremenilo prvostopni sklep tako, da je

zavrnilo predlog za sodni depozit (člen 365/1-3 v zvezi s 4.

točko 358. člena in 366. členom ZPP in 37. členom ZNP).