Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba II Cp 2132/2004 ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CP.2132.2004 AI generated

Appeal dismissed; contract for indefinite term can end by mutual agreement, invalidating unilateral termination claims.

Case Number VSL sodba II Cp 2132/2004
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the claim for unpaid insurance premiums. The appellant argued that the insurance contract remained valid because it was for an indefinite term and the insurer had not formally terminate it or send a default notice. However, the court found that the police record proved the contract had ended, and the appellant failed to provide evidence of a mutual agreement to extend coverage or a valid reason for its termination.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o zavarovanju; Zakon o obligacijskih razmerjih: A contract for an indefinite term may terminate by mutual agreement, and claims based on unilateral termination clauses or non-payment consequences are inadmissible if the contract's validity is not established.

Keywords

AI generated
indefinite term contract mutual agreement termination insurance premium payment burden of proof unilateral termination clause appellate review civil procedure

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Bidovec
S pričo Bidovec je bila dogovorjena le
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tudi pogodba o kasku zavarovanju, sklenjena za nedoločen čas, lahko

preneha sporazumno. V takšnem primeru je neutemeljeno sklicevanje na

določbe splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, ki

urejajo enostransko odpoved pogodbe in tudi sklicevanje na zakonske

določbe, ki urejajo posledice neplačila zavarovalne premije.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka

dolžna plačati tožnici znesek 873.993,00 SIT z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od dne 25.7.1997 dalje do plačila in ji povrniti pravdne

stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe dalje do

plačila. Tožnici je naložilo povrnitev toženkinih pravdnih stroškov v

višini 14.650,00 SIT.

Proti navedeni sodbi se pravočasno pritožuje tožnica.

Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338.

člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur. l. RS, št. 36/04

- drugo uradno prečiščeno besedilo) in predlaga

razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v

novo sojenje. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo pravila o

dokaznem bremenu. V času nastopa zavarovalnega primera je

zavarovalna pogodba veljavna kljub temu, da zavarovalna

premija za tekoče leto ni bila plačana. To pa zato, ker je

bila sklenjena za nedoločen čas. V skladu z določbo 20.

člena pogojev AK-92/XI se takšno zavarovanje nadaljuje iz

leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove

vsaj tri mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta. Če

ob poteku zavarovanja premija ni plačana, se uporabi 913.

člen ZOR, po katerem pogodba neha veljati šele eno leto

potem, ko zavarovanec ne plača premije, razen če mu

zavarovalnica pošlje priporočeno pismo o zapadlosti premije.

Tožnica pogodbe ni odpovedala, zavarovalnica pa tudi ni

poslala priporočenega pisma o zapadlosti premije, zaradi

česar je bila v času nastopa zavarovalnega primera pogodba o

polnem kasku zavarovanju veljavna. Ker je bila pogodba

veljavna, je bilo na toženki dokazno breme, da je

zavarovanje prenehalo veljati in to bi moralo sodišče

upoštevati. Napačno je ugotovljeno, da je tožnica odpovedala

zavarovalno pogodbo. S pričo Bidovec je bila dogovorjena le

odložitev plačila premije, ne odpoved. Izpoved omenjene

priče ni bila prepričljiva. Sodišče bi moralo presojati, ali

je bila domnevana tožničina izjava o odpovedi dana v

predpisani obliki. Napisan bi moral biti pisni sporazum.

Zavarovalna pogodba o polnem kasko zavarovanju je samostojna

pogodba, dne 11.6.1997 ni bila v ničemer spremenjena, zato

ni šlo za novacijo. Dejansko tožnici tega dne ne bi bilo

treba nič podpisati, ampak bi toženkina zastopnica morala

napisati le potrdilo o prejemu premije, kar polica z dne

11.6.1997 je. Odpoved pogodbe o polnem kasko zavarovanju ne

izhaja iz klavzule, da veljajo le tista zavarovanja, za

katera je izračunana in plačana zavarovalna premija. Ker iz

obrazložitve sodbe ni razvidno, ali sodišče meni, da je

zadoščala ustna odpoved, ali pa smatra polico z dne

11.6.1997 za pisno odpoved, je podana bistvena kršitev

določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339.

člena ZPP, pa tudi materialno pravo je zmotno uporabljeno.

Sodišče bi se moralo opredeliti do tega, kakšen pomen ima na

veljavnost pogodbe dejstvo, da je toženka po zavarovalnem

primeru sprejela plačilo premije, kar izhaja iz police št.

01720517. Podrejeno še navaja, da bi moralo sodišče, če je

zavrnilo zahtevek po pogodbi o polnem kasku zavarovanju,

obravnavati še zahtevek, temelječ na isti pogodbi, in sicer

iz naslova delnega kasko zavarovanja po kombinaciji E, ki se

nanaša na zavarovanje razbitja ali poškodovanje standardno

vgrajenega stekla na avtomobilu.

V skladu z določbo prvega odstavka 344. člena ZPP je bila

pritožba vročena toženki, vendar nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pravnoodločilno dejstvo, zaradi katerega je bilo treba

tožbeni zahtevek zavrniti, je ugotovitev sodišča prve

stopnje, da je pogodba o polnem kasko zavarovanju po polici

1170938 z dne 16.6.1996 prenehala dne 11.6.1997 na podlagi

sporazuma pogodbenih strank. Pritožbeno sodišče s tako

ugotovljenim dejanskim stanjem soglaša. Dokazna ocena je

prepričjiva, logična in ima oporo v izvedenem dokaznem

postopku. Iz police št. 01600938 z dne 11.6.1997 (B3), s

katero je bilo nadomeščeno zavarovanje po polici št. 1170938

z dne 16.6.1996 (A4), je namreč razvidno, da polnega

zavarovanja avtomobilskega kaska ni več, da zavarovalna

premija za to zavarovanje ni bila izračunana in plačana in

da veljajo le tista zavarovanja, za katera je obračunana in

plačana zavarovalna premija, kar v povezavi z izpovedbo

priče B.B. (list. št. 35-37 spisa) tudi po oceni pritožbenega sodišča

pripelje do zaključka, da je pogodba o polnem kasku zavarovanju

prenehala sporazumno. V posledici slednjega pa je odpadla toženkina

obveznost izplačila zavarovalnine zaradi nastopa zavarovalnega

primera.

Neutemeljen je očitek, da v izpodbijani sodbi manjkajo

pravnoodločilni razlogi. Sodišče prve stopnje je namreč

pravilno ugotovilo, da je med pogodbenima strankama prišlo

do sporazumnega prenehanja pogodbe o polnem kasku

zavarovanju, ne pa do enostranske odpovedi pogodbe pred

koncem zavarovalnega leta, zaradi česar je sklicevanje na

določbo drugega odstavka 2. točke 20 člena Splošnih pogojev

za zavarovanje avtomobilskega kaska AK - 92/XI (A11)

materilanopravno zmotno. Zavarovalna (tako kot vsaka druga)

pogodba, bodisi tista, sklenjena za nedoločen čas bodisi

tista, sklenjena za določen čas, lahko preneha sporazumno.

Zmotno je tudi sklicevanje na določbo 913. člen Zakona o

obligacijskih razmerjih - ZOR (Ur. l. SFRJ, št. 29/78 z

nadaljnjimi spremembami, v zvezi s 1060. členom

Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01). Citirano

zakonsko določilo ureja posledico neplačila zavarovalne

premije, vendar ob predpostavki, da zavarovalna pogodba

velja, kar v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno. Tudi

stališče pritožnice o dokaznem bremenu je zmotno. Namreč, iz

police št. 01600936 z dne 11.6.1997, ki je sledila polici

št. 1170938 z dne 16.6.1996, na katero se sklicuje tožnica,

izhaja, da polnega kasko zavarovanja ni bilo več, da je

torej prenehalo. Zato bi morala tožnica, ki je zatrjevala

drugačno dejansko stanje,kot izhaja iz listine, ki jo je

sama podpisala, dokazati, da je kljub drugačnemu pisnemu

zapisu, polno kasko zavarovanje še veljalo, ker je bil

dogovorjen le odlog plačila premije. Tega pa tožnica tudi po

oceni pritožbenega sodišča ni dokazala.

Neutemeljen je tudi očitek, da bi se moralo sodišče

opredeliti do dejstva, da je toženka po nastopu

zavarovalnega primera sprejela plačilo premije in da to

pomeni, da polno kasko zavarovanje ni prenehalo. Tožnica

namreč tega ni zatrjevala. Iz podatkov spisa (zapisnik o

glavni obravnavi na red. št. 19 spisa) je razvidno, da je

polico št. 1720517 in pobotnico z dne 23.7.1997 predložila

šele na naroku dne 12.9.2003 z obrazložitvijo, da ti dve

listini nista bistveni za sam obstoj pogodbe. Sedaj pa se v

nasprotju s tem sklicuje na njihovo pomembnost. Glede na to,

da tožnica ni pojasnila, kaj naj bi ti dve listini

dokazovali, so pritožbene trditve s tem v zvezi nova

dejstva, ki jih pritožbeno sodišče, glede na to, da tožnica

niti ne trdi, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla

navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ni

upoštevalo (prvi odstavek 337.člena ZPP). K navedenemu še

dodaja, da polica št. 01720517 z dne 7.7.1997 (priloga

označena s št. 5 in B9) dokazuje kvečjemu to, kar je

ugotovilo že sodišče prve stopnje, da je pogodba o polnem

kasku zavarovanju prenehala. Ni namreč logično, da bi bila

sklenjena nova pogodba, če bi še veljalo zavarovanje po

polici št. 1170938. Poleg tega je po določbi 989. člena ZOR

zavarovalna pogodba sklenjena po nastopu zavarovalnega

primera, nična.

Tožnica je v tožbeni trditveni podlagi in nadaljnih vlogah

izrecno zahtevala plačilo zavarovalnine iz polnega kasko

zavarovanja, ne pa iz delnega kasko zavarovanja. V zvezi

delnim kasko zavarovanjem ni podala nobenih trditev. Zato

je, ne glede na to, da je iz police št. 01600936 razvidno,

da je bilo sklenjeno tudi delno kasko zavarovanje po

kombinaciji E (drugi odstavek 4. člena pogojev AK 92/XI),

neutemeljen očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje

obravnavati tudi to pravno podlago tožbenega zahtevka.

Zaradi tega ni podana bistvena kršitev določb pravdnega

postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Ker pritožbeni očitki niso utemeljeni in tudi ni po uradni

dolžnosti upoštevanih kršitev (drugi odstavek 350. člena

ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo

sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na

določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim

odstavkom 154. člena ZPP.