Appeal dismissed; contract for indefinite term can end by mutual agreement, invalidating unilateral termination claims.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the claim for unpaid insurance premiums. The appellant argued that the insurance contract remained valid because it was for an indefinite term and the insurer had not formally terminate it or send a default notice. However, the court found that the police record proved the contract had ended, and the appellant failed to provide evidence of a mutual agreement to extend coverage or a valid reason for its termination.
Legislator headnote
AI generatedZakon o zavarovanju; Zakon o obligacijskih razmerjih: A contract for an indefinite term may terminate by mutual agreement, and claims based on unilateral termination clauses or non-payment consequences are inadmissible if the contract's validity is not established.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Tudi pogodba o kasku zavarovanju, sklenjena za nedoločen čas, lahko
preneha sporazumno. V takšnem primeru je neutemeljeno sklicevanje na
določbe splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, ki
urejajo enostransko odpoved pogodbe in tudi sklicevanje na zakonske
določbe, ki urejajo posledice neplačila zavarovalne premije.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka
dolžna plačati tožnici znesek 873.993,00 SIT z zakonskimi zamudnimi
obrestmi od dne 25.7.1997 dalje do plačila in ji povrniti pravdne
stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe dalje do
plačila. Tožnici je naložilo povrnitev toženkinih pravdnih stroškov v
višini 14.650,00 SIT.
Proti navedeni sodbi se pravočasno pritožuje tožnica.
Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338.
člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (Ur. l. RS, št. 36/04
- drugo uradno prečiščeno besedilo) in predlaga
razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v
novo sojenje. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo pravila o
dokaznem bremenu. V času nastopa zavarovalnega primera je
zavarovalna pogodba veljavna kljub temu, da zavarovalna
premija za tekoče leto ni bila plačana. To pa zato, ker je
bila sklenjena za nedoločen čas. V skladu z določbo 20.
člena pogojev AK-92/XI se takšno zavarovanje nadaljuje iz
leta v leto, dokler ga katera od pogodbenih strank ne odpove
vsaj tri mesece pred koncem tekočega zavarovalnega leta. Če
ob poteku zavarovanja premija ni plačana, se uporabi 913.
člen ZOR, po katerem pogodba neha veljati šele eno leto
potem, ko zavarovanec ne plača premije, razen če mu
zavarovalnica pošlje priporočeno pismo o zapadlosti premije.
Tožnica pogodbe ni odpovedala, zavarovalnica pa tudi ni
poslala priporočenega pisma o zapadlosti premije, zaradi
česar je bila v času nastopa zavarovalnega primera pogodba o
polnem kasku zavarovanju veljavna. Ker je bila pogodba
veljavna, je bilo na toženki dokazno breme, da je
zavarovanje prenehalo veljati in to bi moralo sodišče
upoštevati. Napačno je ugotovljeno, da je tožnica odpovedala
zavarovalno pogodbo. S pričo Bidovec je bila dogovorjena le
odložitev plačila premije, ne odpoved. Izpoved omenjene
priče ni bila prepričljiva. Sodišče bi moralo presojati, ali
je bila domnevana tožničina izjava o odpovedi dana v
predpisani obliki. Napisan bi moral biti pisni sporazum.
Zavarovalna pogodba o polnem kasko zavarovanju je samostojna
pogodba, dne 11.6.1997 ni bila v ničemer spremenjena, zato
ni šlo za novacijo. Dejansko tožnici tega dne ne bi bilo
treba nič podpisati, ampak bi toženkina zastopnica morala
napisati le potrdilo o prejemu premije, kar polica z dne
11.6.1997 je. Odpoved pogodbe o polnem kasko zavarovanju ne
izhaja iz klavzule, da veljajo le tista zavarovanja, za
katera je izračunana in plačana zavarovalna premija. Ker iz
obrazložitve sodbe ni razvidno, ali sodišče meni, da je
zadoščala ustna odpoved, ali pa smatra polico z dne
11.6.1997 za pisno odpoved, je podana bistvena kršitev
določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339.
člena ZPP, pa tudi materialno pravo je zmotno uporabljeno.
Sodišče bi se moralo opredeliti do tega, kakšen pomen ima na
veljavnost pogodbe dejstvo, da je toženka po zavarovalnem
primeru sprejela plačilo premije, kar izhaja iz police št.
01720517. Podrejeno še navaja, da bi moralo sodišče, če je
zavrnilo zahtevek po pogodbi o polnem kasku zavarovanju,
obravnavati še zahtevek, temelječ na isti pogodbi, in sicer
iz naslova delnega kasko zavarovanja po kombinaciji E, ki se
nanaša na zavarovanje razbitja ali poškodovanje standardno
vgrajenega stekla na avtomobilu.
V skladu z določbo prvega odstavka 344. člena ZPP je bila
pritožba vročena toženki, vendar nanjo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pravnoodločilno dejstvo, zaradi katerega je bilo treba
tožbeni zahtevek zavrniti, je ugotovitev sodišča prve
stopnje, da je pogodba o polnem kasko zavarovanju po polici
1170938 z dne 16.6.1996 prenehala dne 11.6.1997 na podlagi
sporazuma pogodbenih strank. Pritožbeno sodišče s tako
ugotovljenim dejanskim stanjem soglaša. Dokazna ocena je
prepričjiva, logična in ima oporo v izvedenem dokaznem
postopku. Iz police št. 01600938 z dne 11.6.1997 (B3), s
katero je bilo nadomeščeno zavarovanje po polici št. 1170938
z dne 16.6.1996 (A4), je namreč razvidno, da polnega
zavarovanja avtomobilskega kaska ni več, da zavarovalna
premija za to zavarovanje ni bila izračunana in plačana in
da veljajo le tista zavarovanja, za katera je obračunana in
plačana zavarovalna premija, kar v povezavi z izpovedbo
priče B.B. (list. št. 35-37 spisa) tudi po oceni pritožbenega sodišča
pripelje do zaključka, da je pogodba o polnem kasku zavarovanju
prenehala sporazumno. V posledici slednjega pa je odpadla toženkina
obveznost izplačila zavarovalnine zaradi nastopa zavarovalnega
primera.
Neutemeljen je očitek, da v izpodbijani sodbi manjkajo
pravnoodločilni razlogi. Sodišče prve stopnje je namreč
pravilno ugotovilo, da je med pogodbenima strankama prišlo
do sporazumnega prenehanja pogodbe o polnem kasku
zavarovanju, ne pa do enostranske odpovedi pogodbe pred
koncem zavarovalnega leta, zaradi česar je sklicevanje na
določbo drugega odstavka 2. točke 20 člena Splošnih pogojev
za zavarovanje avtomobilskega kaska AK - 92/XI (A11)
materilanopravno zmotno. Zavarovalna (tako kot vsaka druga)
pogodba, bodisi tista, sklenjena za nedoločen čas bodisi
tista, sklenjena za določen čas, lahko preneha sporazumno.
Zmotno je tudi sklicevanje na določbo 913. člen Zakona o
obligacijskih razmerjih - ZOR (Ur. l. SFRJ, št. 29/78 z
nadaljnjimi spremembami, v zvezi s 1060. členom
Obligacijskega zakonika, Ur. l. RS, št. 83/01). Citirano
zakonsko določilo ureja posledico neplačila zavarovalne
premije, vendar ob predpostavki, da zavarovalna pogodba
velja, kar v konkretnem primeru ni bilo ugotovljeno. Tudi
stališče pritožnice o dokaznem bremenu je zmotno. Namreč, iz
police št. 01600936 z dne 11.6.1997, ki je sledila polici
št. 1170938 z dne 16.6.1996, na katero se sklicuje tožnica,
izhaja, da polnega kasko zavarovanja ni bilo več, da je
torej prenehalo. Zato bi morala tožnica, ki je zatrjevala
drugačno dejansko stanje,kot izhaja iz listine, ki jo je
sama podpisala, dokazati, da je kljub drugačnemu pisnemu
zapisu, polno kasko zavarovanje še veljalo, ker je bil
dogovorjen le odlog plačila premije. Tega pa tožnica tudi po
oceni pritožbenega sodišča ni dokazala.
Neutemeljen je tudi očitek, da bi se moralo sodišče
opredeliti do dejstva, da je toženka po nastopu
zavarovalnega primera sprejela plačilo premije in da to
pomeni, da polno kasko zavarovanje ni prenehalo. Tožnica
namreč tega ni zatrjevala. Iz podatkov spisa (zapisnik o
glavni obravnavi na red. št. 19 spisa) je razvidno, da je
polico št. 1720517 in pobotnico z dne 23.7.1997 predložila
šele na naroku dne 12.9.2003 z obrazložitvijo, da ti dve
listini nista bistveni za sam obstoj pogodbe. Sedaj pa se v
nasprotju s tem sklicuje na njihovo pomembnost. Glede na to,
da tožnica ni pojasnila, kaj naj bi ti dve listini
dokazovali, so pritožbene trditve s tem v zvezi nova
dejstva, ki jih pritožbeno sodišče, glede na to, da tožnica
niti ne trdi, da teh dejstev brez svoje krivde ni mogla
navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ni
upoštevalo (prvi odstavek 337.člena ZPP). K navedenemu še
dodaja, da polica št. 01720517 z dne 7.7.1997 (priloga
označena s št. 5 in B9) dokazuje kvečjemu to, kar je
ugotovilo že sodišče prve stopnje, da je pogodba o polnem
kasku zavarovanju prenehala. Ni namreč logično, da bi bila
sklenjena nova pogodba, če bi še veljalo zavarovanje po
polici št. 1170938. Poleg tega je po določbi 989. člena ZOR
zavarovalna pogodba sklenjena po nastopu zavarovalnega
primera, nična.
Tožnica je v tožbeni trditveni podlagi in nadaljnih vlogah
izrecno zahtevala plačilo zavarovalnine iz polnega kasko
zavarovanja, ne pa iz delnega kasko zavarovanja. V zvezi
delnim kasko zavarovanjem ni podala nobenih trditev. Zato
je, ne glede na to, da je iz police št. 01600936 razvidno,
da je bilo sklenjeno tudi delno kasko zavarovanje po
kombinaciji E (drugi odstavek 4. člena pogojev AK 92/XI),
neutemeljen očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje
obravnavati tudi to pravno podlago tožbenega zahtevka.
Zaradi tega ni podana bistvena kršitev določb pravdnega
postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ker pritožbeni očitki niso utemeljeni in tudi ni po uradni
dolžnosti upoštevanih kršitev (drugi odstavek 350. člena
ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo
sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na
določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim
odstavkom 154. člena ZPP.