Court allows appeal and revokes detention order as hypothetical harm does not meet legal threshold for closed psychiatric ward.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Pridržančevi stroški pritožbenega postopka v višini

33.550,00 SIT gredo v breme sodišča.

[JEDRO]

Pogoj za pridržanje osebe na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice

je povzročanje hude škode sebi ali drugim. Ta škoda mora biti

izkazana, ne zadostuje samo hipotetična škoda.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje B.P. zadržalo na

zdravljenju na zaprtem oddelku Psihiatrične bolnice v Begunjah do

25.8.2005.

Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje

pooblaščenka B.P., ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče

ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi in pridržanca

takoj odpusti iz zdravljenja v Psihiatrični bolnišnici Begunje. V

pritožbi pooblaščenka navaja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa

izhaja, da pridržanec ne ogroža svojega življenja ali življenja

drugih ljudi. Dejstvo, da je želel odpotovati, ne pomeni povzročanja

hude škode sebi ali drugim. Kaj naj bi to škodo predstavljalo in

kakšna naj bi bila, sodišče niti ne navaja, saj izvedenec le navaja,

da bi pridržanec s svojim ravnanjem lahko povzročil materialno škodo,

saj njegova podjetniška funkcija zahteva določeno odgovornost, kar pa

ni tista huda škoda, ki jo pogojuje čl. 70 ZNP. Samo v primeru, da bi

bila grozeča škoda gotova ter hujša od posega v osebno svobodo, bi

bila prisilna hospitalizacija upravičena. Pri tem se pritožba

sklicuje na izpoved pridržanca, da posle opravlja osebje in da ni

noben problem prenos pooblastil v času njegove odsotnosti. Upoštevati

je treba tudi pridržančevo izpoved, da se še ni odločil, kam bi

potoval in koliko časa tako, da ni dokazano, da bi do potovanja sploh

prišlo. Postavlja se tudi vprašanje, ali je pri pridržancu sploh v

zadostni meri ugotovljena duševna bolezen, ki terja kakršnokoli

zdravljenje, saj je ugotovljeno, da pridržanec odklanja terapijo, pa

je vseeno z izvedencem in sodiščem vzpostavil običajno komunikacijo.

Tudi iz zdravstvene dokumentacije ne izhaja obstoj kakšne hujše

duševne bolezni ali duševne motnje, ki bi nujno terjala zdravljenje.

Pritožba je utemeljena.

V postopku pridržanja oseb v psihiatričnih ustanovah odloča

sodišče o pridržanju osebe v zdravstveni organizaciji v

zaprtem oddelku, če je zaradi narave duševne bolezni nujno

potrebno, da se ji omeji svobodo gibanja ali prepreči stik z

zunanjim svetom, ker ogroža svoje življenje ali življenje

drugih ljudi ali povzroča hudo škodo sebi ali drugim (čl. 70

Zakona o nepravdnem postopku). Sodišče je izvedlo postopek v

skladu z zakonom in tudi pravilno ugotovilo, da pridržanec

boluje za duševno boleznijo (psihozo), vendar pritožba

utemeljeno opozarja, da v konkretnem primeru ni ostalih

zakonskih pogojev za pridržanje. Da bi pridržanec ogrožal

svoje življenje ali življenje drugih ljudi, v postopku pred

sodiščem prve stopnje ni ugotovljeno oziroma izvedenec samo

predpostavlja, da bi se pridržanec lahko spravil v resno

nevarnost brez ustreznega zdravljenja. Prav tako je samo

hipotetično ugotovljeno, da bi nepredvidena odsotnost

pridržanca za njegovi podjetji pomenila veliko izgubo na

njegovem premoženju. V takem primeru mora biti že povzročena

škoda ali pričakovana škoda velika (zakon uporablja izraz

huda), kar v konkretnem primeru ni izkazano. Samo za primer

pritožbeno sodišče navaja, da škoda na podjetju nastaja

pridržancu tudi v času njegove odsotnosti, ko je pridržan na

psihiatrični ustavnovi. Način poslovanja in vodenja podjetja

pridržanca se bo moral urediti na drugačen način, ne more

biti pa to razlog za pridržanje z ugotovitvijo, da mu

nastaja škoda. Večja škoda bi nastopila v primeru, če bi

pridržanec premoženje nekontrolirano razprodajal in

uničeval, kar pa ni ugotovljeno. Samo hipotetična možnost

nastajanja velike izgube na premoženju, ni pogoj za tak hud

poseg v človekovo osebnost, kot je pridržanje na zaprtem

oddelku psihiatrične ustanove.

Ker v konkretnem primeru na podlagi izvedenega postopka

glede na navedeno ne obstajajo zakonski pogoji za

pridrižanje, je odločitev sodišča prve stopnje

materialnopravno napačna in je bilo utemeljeni pritožbi

ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti, ne da bi

pritožbeno sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje (čl.

365, tč. 3 ZPP v zvezi s čl. 37 ZNP).

Pridržalni postopek iz 7. poglavja ZNP je oficialne narave.

Taka narava postopka je narekovala tudi specialno ureditev

glede stroškov tega postopka, in sicer gredo ti v breme

sodišča (78. člen ZNP). Med stroške pridržalnega postopka

spadajo tudi stroški zastopanja pridržanca. Zastopnica

pridržanca je v pritožbi priglasila vse stroške postopka,

tako pred sodiščem prve stopnje kot pritožbene. Ob smiselni

uporabi določb ZPP o pritožbenih stroških (165. člen ZPP v

zvezi s 37. členom ZNP) je pritožbeno sodišče odločilo le o

stroških pritožbenega postopka. Ti znašajo 33.500,00 SIT

(sestava pritožbe 250 odvetniških točk in temu pripadajoči 2

% materialni stroški ter 20 % DDV) in po 78. členu bremenijo

sodišče. O utemeljenosti ostalih v pritožbi navedenih

stroškov, ki se tičejo postopka pred sodiščem prve stopnje,

in o njihovi višini pa bo moralo odločiti sodišče prve

stopnje samo.