Appeal dismissed; land registry errors do not justify claiming larger co-ownership share without other co-owners' consent.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Neusklajenost zemljiškoknjižnega z dejanskim stanjem ni pravna

podlaga za določitev večjega solastninskega deleža.

Ostali solastniki so enotni in nujni sosporniki.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni

zahtevek, s katerim je tožnik zahteval ugotovitev, da znaša njegov

solastninski delež na nepremičnini vpisani v vl. št. 661 k.o. Š.

355/22 njiva 234,00 M2, 388/3 dvorišče 271 m2 in stavba 90 m2 9/24

solastninski delež toženca pa 6/24 ter zahtevek na izstavitev

zemljiškoknjižne listine v zgoraj navedenem obsegu. V posledici take

odločitve je tožniku naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženca v

znesku 134.580,00 SIT.

Zoper tako sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki

v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi

izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v

ponovno odločanje. V pritožbi tožnik navaja, da je v odločilniih

dejstvih nasprotje o tem, kar se navaja v razlogih sodbe in trditvah

tožnika v tožbi, saj ne drži, da tožnik večji solastninski delež

uveljavlja na podlagi večjih vlaganj v nepremičnino, temveč, na

okoliščini, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu, in da

je bila hiša razdeljena že leta 1972 in je že takrat bil njegov

solastninski delež več kot 1/3. Tožnik je takrat postal lastnik

stanovanja v prvem nadstropju desne strani podstrešja in prve kleti v

kletni etaži. Sodišče prve stopnje tudi ni izvedlo nobenih

predlaganih dokazov, zato je nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

Zmotno je tudi sklicevanje na paragraf 418 ODZ o gradnji na tujem

svetu, saj tožnik tega ni zatrjeval.

Pritožba ni utemeljena.

Pravni prednik pravdnih strank je z darilno pogodbo v letu 1973

podaril tožniku točno določen delež v stanovanjski hiši v izgradnji,

in sicer stanovaje v prvem nadstropju, in s pogodbo je bilo

opredeljeno, da znaša ta stanovanjski delež 1/3 celotne sporne

nepremičnine. Okoliščina, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza

dejanskemu, ni pravno upošteven razlog za vložitev tožbe. Temelj za

spremembo solastninskih deležev je lahko le sporazum ostalih

solastnikov.

Prav tako uporaba kletnega prostora tožniku ne daje stvarnopravnega

upravičenja, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Da je

tožnik pridobil navedeni kletni prostor, iz darilne pogodbe ne

izhaja, da bi ga pridobil s sporazumom oziroma pravnim poslom, pa ne

zatrjuje. Samo ti dve okoliščini bi bili lahko podlaga za

uveljavljanje večjega solastninskega deleža. Neutemeljena je

pritožbena trditev, da je v izpodbijani sodbi nasprotje o odločilnih

dejstvih in med vsebino tožbe. Če je sodišče prve stopnje navedlo, da

tožniku ne gre večji delež zaradi vlaganj, ne gre za nasprotje,

temveč kvečjemu za napačno uporabo materialnega prava, ki pa, kot že

omenjeno, ni podana, saj tožnik ne more zahtevati večjega

solastninskega deleža samo zaradi tega, ker zemljiškoknjižno stanje

ne ustreza dejanskemu, saj za tako tožbo ni pravne podlage. Glede na

navedeno sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno izvajati

predlaganih dokazov, to je zaslišanje prič, ogled in postavitev

izvedenca gradbene stroke, kot neutemeljeno trdi pritožba. Res se je

sodišče prve stopnje nepravilno sklicevalo pri svoji odločitvi na

gradnjo na tujem svetu po paragrafu 418 ODZ, glede na to, da je

tožnik solastnik sporne nepremičnine, vendar to ne vpliva na

pravilnost odločitve. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da

je solastnica sporne nepremičnine do 1/3 tudi toženčeva mati

L. N.. V takem primeru so solastniki glede ugotavljanja in

spreminjanja njihovih dotedanjih deležev nujni in enotni sosporniki

(odločba Vrhovnega sodišča opr. št. II Ips 213/91), in ker navedena

ni zajeta s tožbo, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi

zahtevka pravilna tudi iz tega razloga.

Ker tako ni podan nobeden od uveljavljanih pritožbenih razlogov je

bilo pritožbo tožnika zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen

353. ZPP).