Inheritance appeal dismissed; invalid will requires separate civil suit for revocation under general law.

Pritožba se zavrne in se potrdi dodatni sklep o dedovanju sodišča

prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožnica, ki kot dedinja izpodbija dano izjavo, da se odpoveduje

svojemu dednemu deležu oziroma ga odstopa v korist druge dedinje, za

katero trdi, da je bila od nje pridobljena na zvijačen način, pa med

dedinjama ni soglasja o tem, lahko njeno razveljavitev doseže le po

splošnih predpisih obligacijskega prava z ustrezno tožbo. Ker

pritožnica pravnomočne odločbe o tem, da je bila dedna izjava od nje

pridobljena z zvijačo, ni predložila, njenih trditev o tem tudi ni

mogoče upoštevati.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Ljubljani je izdalo dodatni sklep o dedovanju, v

katerem je ugotovilo, da spada v zapuščino še 1/2 stanovanja v

stanovanjski hiši na T. 43, na parc. št. 1603/1, vpisani v vl. št.

2506 k.o. B., ki še ni zemljiškoknjižno vpisano. To dodatno zapuščino

je dodelilo zapustnikovi vdovi A. S., ob upoštevanju prejete dedne

izjave M. D..

Zoper sklep se je pritožila dedinja M. D.. Predlaga, da se

izpodbijani sklep spremeni, tako da deduje ustrezni dedni delež,

podrejeno pa, da se sklep razveljavi in zadeva vrne prvostopenjskemu

sodišču v nov postopek. V pritožbi navaja, da je bil dodatni sklep o

dedovanju izdan brez naroka. Njena dedna izjava ne vsebuje njene

prave volje o odpovedi dedovanju. Podpisala jo je, potem ko jo ji je

zapustnikova vdova predložila v podpis, s pojasnilom, da je podpis

potreben za ureditev zemljiškoknjižnega stanja v zvezi s stanovanjem.

Pritožnica je bila prepričana, da je to res in je izjavo brez

zadržkov podpisala. Šele po prejemu dodatnega sklepa o dedovanju, je

ugotovila, da ji je bila podtaknjena v podpis izjava o odpovedi

dedovanju, ki jo ne bi nikoli podpisala, saj meni, da ji pripada

delež na stanovanju. Vdova je prišla do njene dedne izjave na

zvijačen način. Zato je pravno neučinkovita in ne more biti podlaga

za izdajo sklepa o dedovanju, na podlagi katerega bi bila ob

zapuščino.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 221. čl. Zakona o dedovanju (ZD) sodišče ne opravi nove

zapuščinske obravnave, temveč razdeli pozneje najdeno premoženje z

novim sklepom, na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju. Sodišče prve

stopnje bi bilo dolžno opraviti zapuščinsko obravnavo, kadar obstaja

najdeno premoženje iz nepremičnin, kot je v danem primeru, vendar le,

če bi ne bilo preje zapuščinske obravnave. V danem primeru pa je bila

pred izdajo sklepa o dedovanju opravljena zapuščinska obravnava in jo

zato za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju ni bilo potrebno

ponovno opraviti.

Pritožnica zatrjuje, da ji je bila izjava o odpovedi dedovanju

podtaknjena in da ne izraža njene prave volje, ker se deležu na

stanovanju nikoli ni nameravala odpovedati. Pritožbeno sodišče glede

na jasnost zapisa o odpovedi dednemu deležu na enosobnem stanovanju v

korist pokojnikove žene A. S., tem trditvam težko verjame, vendar pa

to ni bistveno. Po 138. čl. je izjava o odpovedi dediščini ali o

sprejemu dediščine nepreklicna, vendar pa po 2. odst. citiranega

člena lahko dedič, ki je dal izjavo, zahteva njeno razveljavitev, če

je bila povzročena s silo, grožnjo ali z zvijačo, ali če je bila dana

v zmoti. V zvezi s tem je prvostopenjsko sodišče tudi opravilo

narok, vendar je pooblaščenec dedinje A. S. vztrajal pri tem, da pri

pritožnici ni šlo za izjavo, ki bi bila povzročena z zvijačo oziroma

dana v zmoti. Sodišče prve stopnje je zato pravilno predložilo

pritožbo dedinje M. D. v reševanje pritožbenemu sodišču v

obravnavanje. Vendar pa to ugotavlja, da je njena pritožba

neutemeljena. Dedna izjava je enostranski pravni akt, ki zavezuje

tistega, ki ga je izdal in se njena veljavnost presoja po splošnih

pravilih civilnega prava. Dedna izjava zato velja za pravno veljavno

vse dokler ni s pravnomočno sodno odločbo, ki učinkuje za nazaj (ex

tunc), razveljavljena. Za razveljavitev dedne izjave je torej

potrebna sodna odločba in v primeru, kadar stranki nista soglasni

oziroma kadar je med njima spor o dejstvu, ali se je dedinja

odpovedala dedovanju, tak spor rešuje pravdno sodišče. Pritožbeno

sodišče je zato glede na navedeno pritožbo dedinje kot neutemeljeno

zavrnilo in izpodbijani dodatni sklep o dedovanju potrdilo na podlagi

določbe 2. točke 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 163.

čl. ZD.