Supreme Court annuls land registry entry due to missing zoning info under transitional ZZK rules.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega

referenta z dne 26.1.2005 se razveljavita in se zadeva vrne sodišču

prve stopnje v nov postopek.

Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi

izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodnika, in izbris

zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in

ponoven vpis plombe.

[JEDRO]

Vloga predlagateljev je formalno pomanjkljiva, če je bil podpis na

zemljiškoknjižnem dovolilu overjen pred uveljavitvijo ZZK, torej pred

16.9.2003 in zemljiškoknjižnemu predlogu niso bile priložene listine

po 34. - 38. čl. ZZK. Sodišče mora zato predlagatelja pozvati, da

vlogo z zahtevano listino - lokacijsko informacijo, dopolnita.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Kamniku je zavrnilo ugovor udeleženca I. O. zoper

sklep z dne 26.1.2005, s katerim je bila na podlagi darilne pogodbe z

dne 8.7.1985 pri nepremičninah parc. št. 355 in 374/2, vpisanih v vl.

št. 504 k.o. N., v lasti I. O. do 1/2, dovoljena vknjižba lastninske

pravice na A.O. in Ag. O., vsakega do 1/4. Ugotovilo je, da so podani

pogoji za dovolitev vpisa po 148. in po 149. členu Zakona o zemljiški

knjigi (ZZK).

Zoper sklep se je pritožil I. O.. Zahteva, da se razveljavi vknjižba

lastninske pravice na njegovem deležu na A. in Ag. O., ker je darilna

pogodba sporna in zahteva, da se razveljavi. Zatrjuje, da je podpis

na darilni pogodbi s strani pokojne N. O. ponarejen, pa tudi sicer je

bil ogoljufan za dediščino pokojne matere. Ne strinja se z

odločitvijo sodišča in predlaga, da se razveljavi darilno pogodbo, ki

ni veljavna.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba udeleženca I. O., s katero smiselno zahteva razveljavitev

izpodbijanega sklepa, ne vsebuje navedb, ki bi lahko vplivale na

pravilnost odločitve. Zatrjevanja o ogoljufanosti v zvezi z zapuščino

po pokojni N. v konkretnem primeru niso pravno pomembna, saj se

zahteva le vpis lastninske pravice na podlagi darilne pogodbe, ki jo

je podpisal sam pritožnik in obdarjenca. Njegovega predloga v

pritožbi, da se razveljavi neveljavna darilna pogodba, ni mogoče

upoštevati. Veljavnost darilne pogodbe bi bil pritožnik lahko

izpodbijal le s samostojno tožbo in pa v roku, kot ga določa zakon. V

konkretni zadevi pritožbeno sodišče sedaj presoja le pravilnost

zemljiškoknjižnega vpisa oziroma ali so bili podani pogoji, ki jih

zahteva ZZK za vpis. Pritožba konkretnih okoliščin, ki bi pravno

veljavno preprečevale izpodbijani vpis, ne navaja. Sodišče prve

stopnje je ugotovilo, da so podani pogoji za dovolitev vpisa po 148.

in 149. členu ZZK, ki jih je tudi posamično obrazložilo. Vendar pa je

pritožbeno sodišče, ko je po uradni dolžnosti preizkusilo izpodbijani

sklep na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku

(ZPP) v zvezi s 120. členom ZZK in 37. členom Zakona o nepravdnem

postopku (ZNP) glede bistvenih kršitev določb postopka in glede

uporabe materialnega prava, ugotovilo, da pri pogojih za dovolitev

vpisa po 148. členu ZZK ni upoštevan pogoj po 5. točki 1. odstavka

citiranega člena, torej pogoj, ki ga za posamezno vrsto vpisa določa

ta zakon. V prehodnih in končnih določbah ZZK je v 246. členu v 4.

odstavku določeno, da če je bil podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu

overjen pred uveljavitvijo tega zakona, torej pred 16.9.2003, kar je

bilo v danem primeru, je za odločanje o vknjižbi na podlagi takega

zemljiškoknjižnega dovolila potrebno zemljiškoknjižnemu predlogu

priložiti listine, po 34. do 38. členu tega zakona. Sodišče prve

stopnje pa tega ni upoštevalo in od predlagateljev ni zahtevalo

lokacijske informacije, kot to zahteva 1. odstavek 38. člena ZZK.

Odločitev sodišča prve stopnje je zato preuranjena. 1. odstavek 38.

člena ZZK namreč določa, da mora biti zemljiškoknjižnemu dovolilu

priloženo potrdilo pristojnega organa o namenu rabe nepremičnine po

prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, ki veljajo na

območju, na katerem leži nepremičnina, če se z zemljiškoknjižnim

dovolilom dovoljuje vpis pridobitve lastninske pravice. Vloga

predlagateljev je formalno pomanjkljiva in bi ju sodišče moralo

pozvati, da jo z zahtevano listino dopolnita. Šele po taki dopolnitvi

bi lahko o zadevi odločalo. Sklep zemljiškoknjižnega refernta kot

tudi sklep o ugovoru sta nezakonita, ker ni izpolnjen pogoj po 5.

točki 1. odstavka 148. člena ZZK. Sodišče bi moralo predlagatelja

pozvati, da zemljiškoknjižnemu predlogu priložita tudi potrebno

lokacijsko informacijo, pa tega ni storilo, zato je pritožbi

udeleženca ugodilo in izpodbijani sklep o zavrnitvi njegovega ugovora

ter tudi sam sklep zemljiškoknjižnega referenta z dne 26.1.2005

razveljavilo na podlagi 5. točke 3. odstavka 161. člena ZZK in vrača

zadevo sodišču prve stopnje, da izvede postopek po 108. členu ZPP v

zvezi s 120. členom ZZK in 37. členom ZNP.

Ker je bilo pritožbi ugodeno in sklepa sodišča prve stopnje

razveljavljena, je na podlagi istega preje citiranega

določila pritožbeno sodišče dovolilo izbris vpisov, ki so

bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa

zemljiškoknjižnega sodnika in izbris zaznambe

nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis

plombe.