Appeal dismissed; defamation claim rejected due to protected speech on child protection events.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal against the first-instance judgment and ruling, upholding the rejection of a defamation claim. The plaintiff argued the defendant lacked due diligence in preparing a report on child beauty pageants, but the court found her general comments on such events were protected speech under the Constitution. Consequently, no unlawful act was established, and the plaintiff was ordered to pay the defendant's legal costs.
Legislator headnote
AI generatedArt. 39 ustave; Art. 156 ZPP: Negative value judgments on public events organized for child beauty pageants constitute protected speech under freedom of expression and do not constitute a tortious act requiring compensation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi proti sodbi in sklepu se zavrneta in se potrdita sodba in
sklep sodišča prve stopnje.
Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo
proti sklepu.
[JEDRO]
Tožbeni zahtevek je neutemeljen že zato, ker celotne reportaže v
oddaji 24 ur ni pripravila toženka, ampak je bila nesporno delo
novinarke Pop TV. Toženki je postavila vprašanje, kaj na splošno
misli o prireditvah, na katerih izbirajo mladoletne "miss" med
deklicami v predšolskem obdobju. Toženkin komentar, ki se ni nanašal
na sporno prireditev "Vse za otroka" na Celjskem sejmu, kot
nekorektno skuša prikazati tožeča stranka v pritožbi, ampak na
tovrstne prireditve na splošno, je nato novinarka na podlagi svojega
lastnega ustvarjalnega izbora, ne da bi toženka na to imela
kakršenkoli vpliv, povezala v celoto z ostalimi deli reportaže.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni
zahtevek na plačilo odškodnine 2.200.000,00 SIT z zakonskimi
zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe sodišča prve stopnje do
plačila in povračilo pravdnih stroškov. Odločilo je še, da
mora tožeča stranka toženi stranki povrniti 543.832,50 SIT
pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od
31.3.2004 do plačila. Z izpodbijanim sklepom pa je sklenilo,
da mora tožeča stranka toženi stranki povrniti 45.279,00 SIT
separatnih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi
od 2.3.2004 do plačila.
Tožeča stranka se je pritožila proti sodbi in sklepu. V
pritožbi proti sodbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne
oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga,
naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo
razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo
sojenje. Navaja, da civilna odgovornost ni identična
kazenski, zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo,
da ni podana protipravnost toženkinega ravnanja. Podajanje
strokovnega mnenja kar tako, na pamet, ni bilo primerno.
Dejstvo je, da prispevek prikazuje le neznaten odsek iz
prireditve, kjer se je nekaj otrok vedlo indiferentno. Z
namenom, da bi toženka lahko podala resen kritični komentar,
bi si morala priskrbeti konkretnejšo informacijo o
prireditvi in se je tudi sama udeležiti. Ker tega ni
storila, ni ravnala s potrebno skrbnostjo. Če bi se o
dogodku bolj pozanimala, bi spoznala, da njegov namen ni
promoviranje otrokove zunanjosti. Izvedenec je v
izvedeniškem mnenju le nepopolno odgovoril na sporna
vprašanja. Sicer pa je povedal, da bi on kot strokovnjak
ravnal drugače in prireditve ne bi povezal s pedofilijo.
V pritožbi proti sklepu z dne 2.3.2004, ki ne vsebuje
formalne opredelitve pritožbenih razlogov, tožeča stranka
predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in
izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je mnenje izvedenca
K. dvoumno napisano. Iz zakonske določbe izhaja, da je treba
izvedeniško mnenje podati ustno na naroku, medtem ko je zahteva za
izdelavo pisnega mnenja fakultativna možnost posameznega sodnika.
Prav to je tožeča stranka predlagala sodišču prve stopnje, vendar pa
izvedenec iz neznanih razlogov ni bil povabljen na narok.
Pritožba proti sodbi ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče se pridružuje materialnopravnemu
zaključku sodišča prve stopnje o neutemeljenosti
odškodninskega zahtevka za plačilo denarne odškodnine zaradi
razžalitve dobrega imena in časti tožeče stranke. Tožbeni
zahtevek je neutemeljen že zato, ker celotne reportaže v
oddaji 24 ur ni pripravila toženka, ampak je bila nesporno
delo novinarke Pop TV A.. Toženki je postavila vprašanje, kaj na
splošno misli o prireditvah, na katerih izbirajo mladoletne "miss"
med deklicami v predšolskem obdobju. Toženkin komentar, ki se ni
nanašal na sporno prireditev "Vse za otroka" na Celjskem sejmu, kot
nekorektno skuša prikazati tožeča stranka v pritožbi, ampak na
tovrstne prireditve na splošno, je nato novinarka na podlagi svojega
lastnega ustvarjalnega izbora, ne da bi toženka na to imela
kakršenkoli vpliv, povezala v celoto z ostalimi deli reportaže
(komentarjem iz studia, posnetkom dela sporne prireditve "Vse za
otroka" in posnetkom izbora mladoletne "miss" v ZDA).
Tožbeni zahtevek pa je neutemeljen tudi zato, ker ni podana
protipravnost toženkinega ravnanja kot ena izmed predpostavk
odškodninskega delikta. Čeprav ima tožeča stranka prav, da
se civilna odgovornost razlikuje od kazenskopravne, pa se
vprašanje protipravnosti presoja s pomočjo kazenske
zakonodaje za področje kaznivih dejanj zoper čast in dobro
ime. Sporna toženkina izjava po svoji naravi predstavlja
negativno vrednostno sodbo o javnih prireditvah za izbor
mladoletne "miss" med deklicami v predšolskem obdobju.
Izhajajoč iz ustavno zajamčene pravice do svobode govora
(39. člen Ustave), je protipravnost toženkinega dejanja
izključena, čeprav je v komentarju podala izrazito negativno
oceno o lepotnih tekmovanjih kot sredstvu pedofilske mreže,
ker je izjavljeno mogoče razumeti kot kritiko koncepta
takšnih prireditev, izrečeno v okviru njene družbene
dejavnosti na področju varstva otrokovih pravic. Takšne
kritike torej ne bi bilo mogoče pojmovati kot napad na
tožničino osebnost, četudi bi se nanašala na sporni škodni
dogodek, ne pa, kot je bilo že obrazloženo, na tovrstne
prireditve na splošno.
Ker je sodišče prve stopnje na pravilno ugotovljeno dejansko
stanje pravilno uporabilo materialno pravo, zagrešilo pa ni
nobene po uradni dolžnosti upoštevne absolutne bistvene
kršitve določb pravdnega postopka, je pritožbeno sodišče
pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča
prve stopnje (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP).
Pritožba proti sklepu ni utemeljena.
Iz kronologije procesnih dejanj izhaja, da je tožeča stranka
izvedeniško mnenje izvedenca za otroško psihologijo I. K. prejela
22.12.2003, hkrati pa jo je sodišče prve stopnje pozvalo, naj v roku
petnajst dni sporoči, ali ima v zvezi z mnenjem kakršnekoli pripombe.
V dopisu z dne 7.1.2004 je tožeča stranka je predlagala zaslišanje
izvedenca, ne da bi pojasnila, v čem je izvedeniško mnenje nepopolno
ali nejasno in katera so tista vprašanja, ki bi jih bilo treba
razčistiti na naroku za glavno obravnavo. To je storila šele na samem
naroku 11.2.2004. V pravdnem postopku velja pravilo, da mora stranka
natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s predlaganim dokazom
ugotovi. Ker tožeča stranka v dopisu z dne 7.1.2004 ni navedla
dokaznega stavka (kaj naj bi se z zaslišanjem izvedenca dokazalo), je
bilo njeno procesno dejanje neupoštevno in sodišče prve stopnje na
narok 11.2.2004 ni bilo dolžno vabiti izvedenca. Svoj dokazni predlog
je substancirala šele na glavni obravnavi, ki jo je moralo sodišče
prve stopnje zaradi vabljenja izvedenca preložiti.
Opisano dejansko stanje v celoti ustreza pravnemu standardu
zakrivljenega ravnanja v smislu 156. člena ZPP, zato mora
tožeča stranka toženi stranki povrniti njene stroške, ki jih
je s tem povzročila. Potem ko je pritožbeno sodišče po
uradni dolžnosti preverilo še, ali so odmerjeni stroški v
skladu z veljavno Odvetniško tarifo, je pritožbo tožeče
stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča
prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
Ker odgovor na pritožbo proti sklepu ni predviden, je
pritožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka sama krije
svoje stroške odgovora na pritožbo proti sklepu 2.3.2004.