Court dismisses tort claim against military for hearing loss, ruling on fault rather than strict liability due to victim's negligence.

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem -

ugodilnem delu (1. in 3. točka izreka sodbe) spremeni tako, da se

tudi v tem delu tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene pravdne

stroške prvostopnega postopka v znesku 482.499,00 sit z zakonitimi

zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje (dne

20.4.2004), do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

[JEDRO]

Taktična vojaška vaja, kjer je moral tožnik streljati s puško

Kalašnikov z vgrajenim trenažnim sistemom Latrasys, ki podvoji pok,

bi predstavljala nevarno dejavnost (vojaška vaja), oziroma nevarno

stvar (puška z vgrajenim sistemom), za katero bi po načelu domneve

vzročnosti odgovarjala tožena stranka, če ne bi udeleženci vaje imeli

na razpolago ustreznih zaščitnih sredstev za ušesa (zaščitnih

čepkov), ki so povečano nevarnost odpravili. Navadna vojaška vaja z

uporabo opisanega orožja je postala nevarna šele na podlagi

tožnikovega neskrbnega (malomarnega) in samovoljnega ravnanja, in

sicer opustitve uporabe zaščitnih sredstev, ki so mu na razpolago

oziroma bi si jih lahko priskrbel, če jih tedaj ni imel več. Zato v

konkretnem pirmeru ni mogoče uporabiti določb 173. in 174. člena ZOR,

na kateri je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, temveč je

potrebno uporabiti pravila o krivdni odgovornosti (člen 154/1 ZOR).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu

zahtevku tožeče stranke in sicer tako, da je prisodilo denarno

odškodnino v znesku 1.800.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

Toženi stranki je še naložilo, da plača tožeči stranki njene pravdne

stroške, odmerjene na 221.944,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi

od dneva izdaje sodbe do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja

pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da

pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni

zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da prisojeno odškodnino

skladno z ugotovljenim dejanskim stanjem primerno zniža. Poudarja, da

je nevarnost, da bi pri zvočnem udaru, ki nastane pri streljanju z

vojaško puško prišlo do poškodbe sluha, ob uporabi zaščitnih

sredstev izključena. Zato takšna nevarnost ni povečana in ne more

biti podlaga za objektivno odgovornost. Do tožnikove poškodbe sluha

ne bi prišlo, če bi uporabil čepe za ušesa. Tožena stranka je ves čas

postopka trdila, da bi tožnik moral uporabljati sredstva za zaščito

sluha in je zaradi neuporabe škodo sam povzročil ali pa vsaj v veliki

meri pripomogel k nastanku škode. Ugotovljeno dejansko stanje kaže,

da je tožnik kot slušatelj šole za častnike, ki je bil seznanjen z

uporabo zaščitnih sredstev in jih je tudi imel na razpolago, pretežno

soodgovoren za nastanek škode. Sodišče pa je zmotno njegovo

soodgovornost ocenilo le v obsegu 10%. Tožena stranka ugovarja tudi

višini prisojenega zneska. Iz izvedeniškega mnenja je razvidno, da

tožnik bolečin ni utrpel, prisojena odškodnina v znesku 500.000,00

SIT zaradi šumenja v ušesih, ki ga ni mogoče enačiti z bolečino, pa

je prisojena v previsokem znesku. Neutemeljeno je prisojena tudi

odškodnina za strah v znesku 500.000,00 SIT. Sodni izvedenec ni

ugotovil, da je tožnik utrpel primaren ali sekundaren strah in tudi

zaskrbljenost tožnika ni bila takšne intenzitete, da bi mu zato

pripadala odškodnina.

Pritožba je utemeljena.

Pravno odločilne ugotovitev sodišča prve stopnje so predvsem sledeče:

- tožnik se je poškodoval, ko je bil kot kandidat za častnika vojnih

enot udeležen v vojaški vaji pri streljanju z maneverskim strelivom z

novim trenažnim sistemom Latrasys, to je sistemom, ki montiran na

vojaški puški znamke Kalašnikov siceršnji pok puške še podvoji,

- vsi udeleženci vojaške vaje, so prejeli zaščitne čepke za ušesa in

tudi prejeli navodila, da morajo čepke uporabiti proti učinkom

zvočnega udara vsakič, ko gredo streljat, pri čemer so bili čepki

tudi na razpolago ves čas v kartonasti škatli,

- pri streljanju tožnik ni uporabljal zaščitnih čepkov za ušesa, ki

preprečujejo poškodbe sluha zaradi močnega poka; očitno jih je

zavrgel že kmalu po prvi uporabi in tudi ni poskrbel, da bi

pravočasno pridobil novo zaščito za ušesa, kar pa je bilo

mogoče, saj so drugi vojaki to zaščito imeli in so si jo med

seboj tudi posojali; pri tem sodišče prve stopnje tudi ni

verjelo tožniku, da naj bi zahteval zaščitne čepke od

nadrejenega častnika, vendar jih naj ne bi dobil.

Ob takšni dokazni oceni pravotvornih okoliščin pa ni pravilen pravni

zaključek prvostopnega sodišča, da tožena stranka objektivno - na

podlagi domneve vzročnosti - odgovarja za tožniku nastalo škodo, kot

pravilno opozarja tožena stranka v pritožbi. Taktična vojaška vaja,

kjer je moral tožnik streljati s puško Kalašnikov z vgrajenim

trenažnim sistemom Latrasys, ki podvoji pok, bi predstavljala nevarno

dejavnost (vojaška vaja) oziroma nevarno stvar (puška z vgrajenim

sistemom), za katero bi po načelu domnevne vzročnosti odgovarjala

tožena stranka, če ne bi udeleženci vaje imeli na razpolago ustreznih

zaščitnih sredstev za ušesa (zaščitnih čepkov), ki so opisano

povečano nevarnost, odpravili. Navedena vojaška vaja z uporabo

opisanega orožja je tako v konkretnem primeru postala nevarna šele na

podlagi tožnikovega neskrbnega (malomarnega) in samovoljnega

ravnanja, in sicer opustitve uporabe zaščitnih sredstev, ki so mu

bila upoštevaje zgoraj nanizane dejanske ugotovitve sodišča prve

stopnje na razpolago oziroma bi si jih lahko preskrbel, če jih tedaj

ni imel več. Zato v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti določb

173. in 174. člena ZOR, na kateri je sodišče prve stopnje oprlo svojo

odločitev, temveč je potrebno uporabiti pravila o krivdni

odgovornosti (člen 154/1 ZOR). Ugotovljena dejanska podlaga pa kaže

na izključno krivdno ravnanje (opustitev) tožnika zaradi česar je

utrpel škodo in ne na odgovornost tožene stranke, ki je poskrbela za

potrebna zaščitna sredstva tako, da bi jih lahko tožnik tudi v

spornem primeru uporabil, pri čemer toženi stranki glede na nadaljnje

ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik mlad, zrel in izobražen

človek tudi ni mogoče očitati, da bi mogla takšno njegovo malomarno

ravnanje pričakovati in posledice takšnega ravnanja preprečiti. Glede

na nanizana ugotovljena dejstva na zgoraj zavzeto pravno presojo tudi

ne more vplivati okoliščina, da vojaki zaradi čepkov v ušesih niso

slišali povelj, zaradi česar naj bi bili kritizirani.

Sodišče prve stopnje je ob povedanem na ugotovljeno dejansko stanje

zmotno uporabilo materialno pravo. Pravilna uporaba pravnih pravil

torej terja zavrnitev tožbenega zahtevka tožnika v celoti. Glede na

povedano je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in spremenilo

izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje iz razloga zmotne uporabe

materialnega prava tako, da je tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo

tudi v ugodilnem delu (4. točka 358. člena ZPP). Z drugimi

pritožbenimi trditvami pa se pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno

ukvarjati, ker za odločitev o pritožbi zadostuje že drugačna

materialnopravna presoja v pritožbi spornega vprašanja temelja

tožbenega zahtevka, kot pa jo je zavzelo sodišče prve stopnje.

Spremenjena odločitev glede višine tožbenega zahtevka je terjala od

pritožbenega sodišča tudi spremembo prvostopne odločitve glede

stroškov postopka (2. odstavek 165. člena ZPP). Ker je tožena stranka

v tej pravdi v celoti uspela, ji mora tožeča stranka plačati stroške

prvostopnega postopka. Ti znašajo ob upoštevanju Odvetniške tarife in

Zakona o sodnih taksah oziroma Taksne tarife 482.499,00 SIT, kot je

pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje (3020 točk oziroma

332.200,00 SIT iz naslova nagrade pravobranilcu ter 150.2999,00 SIT

stroškov izvedenca in poštnine), pri čemer je natančnejša

specifikacija razvidna iz ocenjenega stroškovnika tožene stranke.