Appeal granted; land registry entry rejected due to missing legal title in supporting document.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and reversed the first-instance decision, ordering the rejection of the land registration request. The applicant submitted a statement claiming ownership based on municipal balance sheets and public utility laws, but the court found this lacked a specific legal basis for acquiring title. Consequently, the court ruled that the document failed to prove the legal fact required for ownership transfer, leading to the annulment of the registration entry.
Legislator headnote
AI generatedZakon o zemljiškem knjigu (ZZK); Zakon o gospodarskih družbah in zakonu o javnih gospodarskih službah (ZGJS): A supporting document for land registration must explicitly state the legal fact establishing ownership, not merely describe administrative management or balance sheets.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi ter se izpodbijani sklep spremeni tako, da se
ugovoru ugodi in se predlog za vknjižbo lastninske pravice pri vl.št.
594 k.o. B.B. zavrne.
Vpis, s katerim je sodišče prve stopnje dovolilo vknjižbo, in
zaznamba vložene pritožbe, se izbrišeta.
[JEDRO]
V skladu s 3. točko 1. odstavka 86. člena ZZK oziroma 82. členom ZZK
mora predlagatelj predlogu za vknjižbo priložiti predpisane listine.
To je v konkretnem primeru v skladu s 3. odstavkom 76. člena ZGJS
pisna izjava predlagatelja o pridobitvi lastninske pravice na
infrastrukturnih objektih, napravah in omrežjih iz 1. odstavka 76.
člena ZGJS.
Za utemeljenost predloga za vknjižbo v zemljiško knjigo pa ne zadošča
le predložitev predpisane listine, ampak mora iz vsebine listine
izhajati utemeljenost zahtevka za vpis (4. točka 1. odstavka 86.
člena ZZK).
Izjava z dne 23.4.2003 (priloga A 1) ne vsebuje pravnega temelja za
pridobitev lastninske pravice. V njej je predlagateljica navedla le,
da so bila zemljišča in objekti, vpisani pri vl.št. 594 k.o.
B.B., na podlagi 76. člena ZKJS, delitvene bilance med občinami
R., B. in B., na podlagi odločbe Občinske skupščine z dne 4.9.1963,
štev. 446-150/62-4/b dodeljeni v upravljanje in za izvajanje
komunalne dejavnosti Komunalnemu podjetju B.B., Občina B. pa te
nepremičnine uporablja za izvajanje komunalne dejavnosti za potrebe
občanov Občine B..
Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da bi morala biti sestavni del
izjave z dne 23.4.2003 navedba pravnega dejstva, na nastop katerega
ZGJS veže pravno posledico - pridobitev stvarne (lastninske) pravice
na infrastrukturnem objektu.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot neutemeljen
zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke in potrdilo sklep o vknjižbi
lastninske pravice pri vl.št. 594 k.o. B.B. z dne 29.4.2003 Dn.št.
1091/2003.
Proti sklepu se je brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov
pritožila nasprotna udeleženka, ki predlaga, naj pritožbeno sodišče
pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru
nasprotne udeleženke ugodi in predlog za vknjižbo lastninske pravice
pri vl.št. 594 k.o. B.B. zavrne. Navaja, da so bili objekti pri
vl.št. 594 k.o. B.B. prvotno vpisani na Komunalno podjetje B., ki je
bilo v letu 1977 izbrisano iz sodnega registra in pripojeno
Komunalnemu gospodarstvu R., n.sub.o., katerega pravni naslednik je
sedaj nasprotna udeleženka. Ni jasno, na kakšni podlagi je sedaj
zemljiškoknjižno sodišče vpisalo povsem drug subjekt, to je Občino
B.. Na podlagi Zakona o javnih gospodarskih službah (Ur.l. RS, št.
32/93, ZGJS) je bila v podjetju opravljena razdelitev premoženja.
Izločena je bila infrastruktura, ki je na podlagi citiranega zakona
postala last takratne Občine R.. Objekti in naprave, ki služijo
opravljanju javne gospodarske službe, pa so postali del osnovnega
kapitala javnega podjetja. Premoženje takratnega podjetja se je torej
delilo na infrastrukturo, ki je postala last Občine R. in premoženje,
ki je v skladu s 4. členom Odloka o preoblikovanju javnega podjetja
Komunala R. ostalo last podjetja. Sodišče si je napačno razlagalo
določilo v sklepu o razdelitvi premoženja bivše Občine R., da
nepremičnine postanejo last tiste občine, kjer ležijo, saj v
konkretnem primeru ne gre za nepremičnine v lasti občine, ampak za
nepremičnine v lasti javnega podjetja.
Pritožba je utemeljena.
Ker je zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odločilo še pred
uveljavitvijo novega Zakona o zemljiški knjigi (250. člen Zakona o
zemljiški knjigi, Ur.l. RS,št. 58/03), se je moralo pritožbeno
sodišče pri odločanju opreti na Zakon o zemljiški knjigi, (Ur.l. RS,
št. 33/95 in 50/02, ZZK).
Vpis v zemljiško knjigo sodišče dovoli, če so za to izpolnjeni z
zakonom predpisani pogoji. Zakonsko določene predpostavke za
dovolitev vpisa so procesne (1. in 2. točka 1. odstavka 86. člena
ZZK) in materialnopravne (3., 4. in 5. točka 1. odstavka 86. člena
ZZK). V skladu s 3. točko 1. odstavka 86. člena ZZK oziroma 82.
členom ZZK mora predlagatelj predlogu za vknjižbo priložiti
predpisane listine. To je v konkretnem primeru v skladu s 3.
odstavkom 76. člena ZGJS pisna izjava predlagatelja o pridobitvi
lastninske pravice na infrastrukturnih objektih, napravah in omrežjih
iz 1. odstavka 76. člena ZGJS. Predlagateljica je predlogu priložila
izjavo v obliki zasebne listine z dne 23.4.2003 (priloga A1).
Za utemeljenost predloga za vknjižbo v zemljiško knjigo pe ne zadošča
le predložitev predpisane listine, ampak mora iz vsebine listine
izhajati utemeljenost zahtevka za vpis (4. točka 1. odstavka 86.
člena ZZK). Vpis v zemljiško knjigo torej ni abstrakten, ampak mora
listina izkazovati pravni naslov za pridobitev ali prenehanje
pravice. Izjava z dne 23.4.2003 (priloga A 1) ne vsebuje pravnega
temelja za pridobitev lastninske pravice. V njej je predlagateljica
navedla le, da so bila zemljišča in objekti, vpisani pri vl.št. 594
k.o. B.B., na podlagi 76. člena ZKJS, delitvene bilance med občinami
R., B. in B., na podlagi odločbe Občinske skupščine z dne 4.9.1963,
štev. 446-150/62-4/b dodeljeni v upravljanje in za izvajanje
komunalne dejavnosti Komunalnemu podjetju B.B., Občina B. pa te
nepremičnine uporablja za izvajanje komunalne dejavnosti za potrebe
občanov Občine B.. Sodišče prve stopnje zmotno meni, da je pravni
temelj pridobitve lastninske pravice na spornih nepremičninah zgolj
1. odstavek ZGJS. Prezrlo je namreč, da se je javno podjetje Komunala
R., p.o. preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo oziroma
uskladilo z Zakonom o gospodarskih družbah in ZGJS tako, da je
celotni družbeni kapital postal lastnina občine. Komunalne objekte po
76. členu ZGJS (infrastrukturni objekti in naprave) je dal
ustanovitelj v upravljanje javnemu podjetju, preostali del osnovnega
kapitala, ugotovljenega na osnovi bilance za dosedanjo Komunalo
R., p.o., pa se je registriral kot osnovni vložek v lasti
ustanovitelja (1. odstavek 4. člena Odloka o oblikovanju javnega
podjetja Komunala R., Ur.l. RS, št. 67/94). To pomeni, da je s samim
zakonom (ZGJS) predlagateljica pridobila lastninsko pravico le na
infrastrukturnih objektih, medtem ko je drugo premoženje v trenutku
vložitve v javno podjetje v obliki stvarnega vložka postalo del
premoženje javnega podjetja, hkrati pa se je pretrgala lastninska
pripadnost predlagateljici. Prav tako ne more biti ustrezen pravni
temelj delitvena bilanca med Občinami R., B. in B. (Ur.l. Gorenjske,
št. 10/99), saj pravne naslednice prej enotne Občine R. niso mogle
razpolagati s premoženjem, ki ni bilo last nobene od njih. Pritožbeno
sodišče zato ocenjuje, da bi morala biti sestavni del izjave z dne
23.4.2003 navedba pravnega dejstva, na nastop katerega ZGJS veže
pravno posledico - pridobitev stvarne (lastninske) pravice na
infrastrukturnem objektu. Ker ni izpolnjena materialnopravna
predpostavka iz 4. točke 1. odstavka 86. člena ZZK, je pritožbi
ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo
in predlog za vpis lastninske pravice pri nepremičninah, vpisanih pri
vl.št. 594 k.o. B.B., zavrnilo. Hkrati je odločilo o izbrisu zaznambe
vložene pritožbe in o izbrisu vpisa, na katerega se je pritožba
nanašala (3. točka 95. člena ZZK).