Appeal allowed; court must give heirs notice and chance to comment before appointing an estate administrator.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe first-instance court appointed a specific heir as estate administrator without notifying the widow, who filed an appeal claiming she was denied the chance to comment. The court found that while an heir can serve as administrator, the appointing judge must ensure all heirs are heard and the decision is reasoned. Consequently, the appeal was allowed, the appointment was revoked, and the case was remanded for a new trial where the widow must be given an opportunity to participate.
Legislator headnote
AI generatedčl. 145/2 Zakona o dedovanju; čl. 339 ZPP: Before appointing an estate administrator, the court must provide heirs with the opportunity to express their views and justify their decision, ensuring procedural fairness and reasoned judgments.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se izpodbjani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
[JEDRO] Sodišče mora pred postavitvijo upravitelja zapuščine dati možnost ostalim dedičem, da se izjasnijo o predlogu ter obrazložiti svojo odločitev.
[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje za upravitelja zapuščine postavilo T. A., V. 17, L., začasno K. 30, L., in mu določilo obseg poslov, ki jih sme opravljati. Zoper tak sklep se pritožuje zapustnikova vdova T. D., ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da se ne strinja, da bi bil za upravitelja postavljen T. A.. Nadalje navaja, da predloga ni prejela in se o njem ni mogla izjasniti. Upravitelj se postavi v primeru, če so dediči neznani ali če so neznanega bivališča in v drugih upravičenih primerih.
Skrbnik zapuščine mora biti nevtralna oseba, ki bo brez lastne koristi skrbel za zapustnikovo premoženje do zaključka zapuščinskega postopka. V konkretnem primeru je sodišče odločilo na podlagi enostranskih trditev dedičev. Res da da za upravitelja zapuščine lahko sodišče postavi tudi enega izmed dedičev, vendar ne tistega, ki je v sporu z drugimi dediči. Tako kot je sodišče postavilo za upravitelja A. T., bi laho postavilo tudi zapustnikovo vdovo, ki je živela z zapustnikom. Pritožba je utemeljena. Pravna podlaga za postavitev upravitelja zapuščine so določbe čl. 145/2 Zakona o dedovanju, na katere je oprlo odločitev sodišča prve stopnje, vendar mora pred tem sodišče opraviti ustrezen postopek in z dediči razčistiti sporna vprašanja med njimi ter obrazložiti svojo odločitev, da je mogoč preizkus njegove odločitve.
V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje odločilo le na podlagi vloge dedičev, ki je ni poslalo zapustnikovi vdovi, da se izjasni o njej. S takim postopanjem je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka čl. 339 točka 8 ZPP, saj je zapustnikovi vdovi onemogočilo sodelovanje v postopku. Odločitev pa tudi ni obrazložena, saj iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj je T. A. primeren za upravitelja zapuščine in je podana nadaljnja obsodilna bistvena kršitev določb postopka iz drugega odstavka čl.
339 točka 14 ZPP. Že iz teh razlogov je bilo pritožbi zapustnikove vdove ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje (čl. 365 tč. 3 ZPP v zvezi s čl. 163 ZD). V novem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje zapustnikovi vdovi omogočiti sodelovanje v postopku tako, da ji bo vročilo predlog zapustnikovih sinov in ji dati možnost, da se izjasni o njem. V kolikor med dediči ne bo soglasja glede postavitve upravnika zapuščine, bo moralo postaviti kot upravitelja tretjo osebo, saj iz določbe čl. 145/3 ZD izhaja, da se za upravitelja zapuščine lahko sicer postavi kateri izmed dedičev, vendar je to le izjema, če je med dediči soglasje in pa obrazložiti svojo odločitev, da bo mogoč preizkus.