Appeal allowed; withdrawal of suit deemed invalid as plaintiff requested temporary suspension only.

Pritožbi se ugodi in se sklep prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno

odločbo.

[JEDRO]

Umik tožbe je jasna, nedvoumna in nepogojna izjava tožeče stranke, da

umika zahtevo za pravno varstvo, posledica katere je (če toženec v to

privoli, kadar je njegova privolitev potrebna - 2. odstavek 188.

člena ZPP) izdaja sklepa o ustavitvi postopka (3. odstavek 188. člena

ZPP). V vlogi je tožeča stranka predlagala, da sodišče "postopek

takoj in brez odlašanja ustavi do rešitve opisanega problema

zlorabljanja postopkov za vročitev sodne pošte". Čeprav je ustavitev

postopka posledica umika tožbe (3. odstavek 188. člena ZPP) in ne

prekinitve postopka (pravne posledice prekinitve postopka določa 207.

člen ZPP), ni mogoče šteti, da je tožeča stranka podala jasno in

nedvoumno izjavo o umiku tožbe. Pritrditi je treba pritožbi, da je

ustavitev postopka predlagana kot začasen ukrep - do rešitve

problema, ki ga tožeča stranka pojasnjuje v svoji vlogi.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je tožba z dne 11.9.2001

umaknjena in se pravdni postopek ustavi.

Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvene

kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega

prava. Sodišče je izpodbijani sklep vročalo direktno tožencu, ne pa

njegovemu pooblaščencu. V vlogi - predlogu za ustavitev postopka, ki

ga je dne 14.1.2004 poslal sodišču, toženec predlaga, naj sodišče

postopek ustavi do rešitve problema zlorabljanja postopkov za

vročitev sodne pošte, kot ta izhaja iz vsebine vloge. Tožnikov laični

predlog je mogoče razumeti kot začasen ("do rešitve") in smiselno ne

pomeni umika tožbe temveč le predlog za prekinitev postopka. Predlog

je vložil le drugi tožnik, ne pa tudi prva tožnica. Na podlagi

aktivnosti le ene osebe na strani tožeče stranke sodišče ne more

šteti tožbe za umaknjeno in ustaviti postopek. Sodišče je

pooblaščencu toženca poslalo predlog drugega tožnika brez pravnega

pouka, da se bo štelo, da toženec privoli v umik, če v roku 15 dni ne

bo podal izjave v zvezi z umikom. Toženec se je v obravnavanje glavne

stvari že spustil, predlog z dne 9.1.2004 pa je štel kot predlog za

prekinitev postopka, nikakor pa ne kot umik tožbe. Tako svoje vloge

ni označil niti drugi tožnik. Zato ni pravilna ugotovitev sodišča, da

je bil predlog na ustavitev postopka vročen toženi stranki skladno s

188. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niti niso

bili izpolnjeni pogoji za umik tožbe. Predlaga, da pritožbeno sodišče

izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v

nadaljnji postopek.

Pritožba je utemeljena.

Res je bil izpodbijani sklep vročen toženi stranki neposredno, kar ni

pravilno glede na to, da ima v postopku pooblaščenca (1. odstavek

137. člena ZPP). Vendar pa je pooblaščenec pravočasno vložil pritožbo

zoper izpodbijani sklep, kar pomeni, da ta kršitev ni vplivala na

pravilnost in zakonitost odločitve.

Pritožba neutemeljeno meni, da je vlogo, ki jo je sodišče prve

stopnje prejelo dne 14.1.2004 vložil samo drugi toženec. Takoj na

začetku vloge je namreč drugi toženec zapisal, da vlogo vlaga kot

stranka in kot zakoniti zastopnik gospodarske družbe GS 5 S. k.d.,

torej jo je podpisal v vlogi obeh tožnikov. Pač pa pritožba

utemeljeno trdi, da predloga tožeče stranke iz te vloge ni mogoče

šteti za umik tožbe. Umik tožbe je namreč jasna, nedvoumna in

nepogojna izjava tožeče stranke, da umika zahtevo za pravno varstvo,

posledica katere je (če toženec v to privoli, kadar je njegova

privolitev potrebna - 2. odstavek 188. člena ZPP) izdaja sklepa o

ustavitvi postopka (3. odstavek 188. člena ZPP). V vlogi je tožeča

stranka predlagala, da sodišče "postopek takoj in brez odlašanja

ustavi do rešitve opisanega problema zlorabljanja postopkov za

vročitev sodne pošte". Čeprav je ustavitev postopka posledica umika

tožbe (3. odstavek 188. člena ZPP) in ne prekinitve postopka (pravne

posledice prekinitve postopka določa 207. člen ZPP), ni mogoče šteti,

da je tožeča stranka podala jasno in nedvoumno izjavo o umiku tožbe.

Pritrditi je treba toženi stranki, da je ustavitev postopka

predlagana kot začasen ukrep - do rešitve problema, ki ga tožeča

stranka pojasnjuje v svoji vlogi. Ker izjava tožeče stranke ni povsem

jasna, si je tudi tožena stranka vročeno vlogo lahko utemeljeno

razlagala kot predlog za prekinitev postopka, zaradi česar ni podala

izjave o (ne)privolitvi v umik tožbe, do katere je sicer upravičena

po 2. odstavku 188. člena ZPP, pa tudi sodišče prve stopnje je ob

vročitvi vloge tožeče stranke ni pozvalo na izjavo v smislu 2.

odstavka 188. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno

uporabilo določilo 188. člena ZPP, ko je nejasno vlogo tožeče stranke

štelo za umik tožbe, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb

pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, kar v pritožbenih

navedbah tožena stranka tudi uveljavlja. Zato je izpodbijani sklep

razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3.

točka 366. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu 3.

odstavka 165. člena ZPP.