Agreement on pledge right is enforceable title; debtor cannot broadly challenge its invalidity.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtors' appeal, upholding the first-instance court's decision to reject their objection to enforcement. The debtors argued that the debt assumption agreement was void due to lack of consent and invalid ownership, while the creditor maintained the agreement was a judicial settlement under the Enforcement Act. The court ruled that once such an agreement is signed, it functions as an enforceable title, preventing the debtor from broadly challenging its validity in enforcement proceedings without specific grounds.
Legislator headnote
AI generatedčl. 251 c ZPP; čl. 451 ZOR; A signed agreement by parties on the existence of a claim and consent to register a pledge right constitutes a judicial settlement and serves as an enforceable title, thereby precluding the debtor from broadly challenging its invalidity or non-existence in enforcement proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
2. Upnik sam trpi stroške odgovora na pritožbo.
[JEDRO]
Sporazum strank o ustanovitvi zastavne pravice je izvršilni naslov in
se dolžnik ne more pavšalno sklicevati na njegovo ničnost oziroma
neveljavnost.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru
in izvršbo ustavilo za plačanih 495.000,00 SIT 19.4.1995, 282.816,00
SIT plačanih 4.5.1995, 300.000,00 SIT plačanih 3.8.1995 in 200.000,00
SIT plačanih 11.4.1995. V ostalem je ugovor dolžnikov zavrnilo ter
odločilo, da dolžnika sama trpita stroške ugovora.
Zoper tak sklep se pritožujeta dolžnika zaradi nepopolne ugotovitve
dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter v pritožbi
predlagata, da pritožbeno sodišče ugodi njuni pritožbi ter v
izpodbijanem delu glede zavrnitve ugovora sklep sodišča prve stopnje
razveljavi. V pritožbi dolžnika navajata, da je pogodba o prevzemu
dolga nična, ker prvotni dolžnik I... d.o.o. in njegov pravni
naslednik I. TRADE in K. TRADE d.o.o. pri sklenitvi pogodbe o
prevzemu dolga nista sodelovala, pa bi morala glede na čl. 446 ZOR in
je izvršba nedopustna. Nadalje navajata, da pogodba o prevzemu dolga
ni stopila v veljavo, saj dolžnika K. in Ž. nista bila lastnika
premičnih stvari, saj so te bile v lasti I... d.o.o., kasneje pa I.
TRADE in K. TRADE. Ta okoliščina izhaja tudi iz tega, da je upnik
takoj po sklenitvi sporazuma o zavarovanju terjatve z I. TRADE d.o.o.
sklenil kreditno pogodbo. S podpisom te pogodbe, je pogodba o
prevzemu dolga prenehala obstajati. Ker kreditna pogodba ni bila
predmet sporazuma, izvršba na nepremičnino dolžnikov ni dovoljena,
ker izvršilni naslov ne obstoja oziroma je prenehal pred sklenitvijo
sporazuma. Kredit je vseskozi odplačeval I. TRADE in ne dolžnik.
Obvzenosti obeh strank skleniteljev sporazuma niso bile istočasno
izpolnjene, saj Ž. in K. nista pridobila lastninske pravice na
strojih prvotnega dolžnika. Pogodba o prevzemu dolga ni stopila v
veljavo, saj prevzemnika nista izročila upniku v zavarovanje menice
in sklenila sporazum o zavarovanju. Dolžnika nadalje navajata, da se
sodišče ni opredelilo do navedb v ugovoru glede stečajnega postopka,
v katerem upnik ni uveljavljal zastavne pravice iz sporazuma v višini
55.000 DEM in je zaradi tega namerno oškodoval dolžnika kot poroka. S
tem so njegove terjatve dejansko ugasnile.
Upnik je na pritožbo dolžnika odgovoril in predlagal, da pritožbeno
sodišče zavrne pritožbo in potrdi izpodbijani sklep.
Pritožba ni utemeljena.
Po določbi takrat veljavne določbe čl. 251 c takrat veljavnega ZIP,
ima podpisani zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatve in času
njene dospelosti ter soglasju, da se z vknjižbo zastavne pravice na
nepremičnino pridobi zastavna pravica, značaj sodne poravnave. Vse te
zakonske predpostavke so bile v konkretnem primeru izpolnjene tako,
da je sodišče prve stopnje materialnopravno odločilo, ko je zavrnilo
ugovor. S trditvami v pritožbi, da je pogodba o prevzemu dolga nična,
ker je ni sklenil prevzemnik in dolžnik, dolžnika izpodbijata
izvršilni naslov. Sporna pogodba je res naslovljena kot pogodba o
prevzemu dolga, vendar gre v konkretnem primeru za pristop k dolgu,
za katero pa ni potrebno soglasje dolžnika (prvi odstvek čl. 451
ZOR), kot neutemeljeno trdita dolžnika v ugovoru in pritožbi. Z
ostalimi trditvami v ugovoru in pritožbi dolžnika izpodbijata
izvršilni naslov, kar v izvršilnem postopku ni dopustno (pogodba o
prezvemu dolga ni stopila v veljavo, prehod premičnin na I. TRADE
oziroma K. TRADE oziroma sklenitev kreditne pogodbe, istočana
spolnitev, izročitev bianco menice, neuveljavljene izločitvene
pravice v stečajnem postopku in neprijava terjatve v stečajnem
postopku). Dokler v drugem postopku ni ugotovljeno drugače, se
dolžnik ne more sklicevati na neveljavnost oziroma ničnost sporazuma,
le-ta zavezuje obe stranki in je nanj sodišče vezano.
Ker dolžnika v ugovoru in pritožbi ne navajata okoliščin, ki bi
preprečevale izvršbo, je bilo njuno pritožbe zavrniti in potrditi
izpodbijani sklep (čl. 365 tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).
Ker se v postopku s pritožbo zoper sklep ne uporabljajo določbe o
odgovoru na pritožbo (čl. 366 ZPP), se ti upnikovi stroški ne morejo
smatrati kot za izvršbo potrebni stroški in mora upnik zaradi tega
sam trpeti stroške, ki so mu nastali v zvezi s tem.