Appellant partially allowed; debtor bears costs of storage and destruction of seized property under ZIZ.

Pritožbi izvršitelja se delno ugodi in se izpodbijani sklep tako

spremeni, da se:

1. v tč. 1. izreka izvršitelju poleg že priznanih stroškov priznajo

še stroški v znesku 202.440,00 SIT;

2. v tč. 3. izreka priznani stroški v znesku 1.397.640,00 SIT znižajo

za znesek 202.440,00 SIT;

3. tč. 4. izreka spremeni tako, da je upnik dolžan izvršitelju v

osmih dneh plačati znesek 134.364,00 SIT z zakonitimi zamudnimi

obrestmi od 12.7.2004 dalje do plačila.

V ostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem a izpodbijanem

delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Stroške za hrambo dolžnikovih stvari, ki so bile dane v hrambo po

prisilni izselitvi prostorov, nosi dolžnik.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o zahtevi

izvršitelja Z. Z., da se odloči o njegovih stroških postopka, ki jih

je priglasl 24.4.2002, 11.9.2003, 12.1.2004 in 19.4.2004. Sodišče

prve stopnje je o izvršiteljevi zahtevi odločilo tako, da je

izvršitelju na podlagi računa dne 24.4.2002 priznalo stroške v znesku

98.480,00 SIT, glede računa z dne 11.9.2003 za znesek 123.444,00 SIT

je ugotovilo, da je izvršiteljev obračun pravnomočen, ker upnik ni

zahteval, da o njem odloči sodišče, glede računa z dne 12.1.2004 v

znesku 1.377.280,00 SIT in 19.4.2004 v znesku 28.800,00 SIT je

sodišče ugotovilo, da se računa nanašata na hrambo in uničenje stvari

in da upnik izvršitelju teh stroškov zato ni dolžan povrniti, mu jih

je pa dolžan povrniti dolžnik. V tč. 4. izreka je opravilo poračun

med stroški, ki jih je upnik založil v znesku 290.000,00 SIT in

stroški, ki jih je upnik dolžan plačati izvršitelju po računih z dne

24.4.2002 in 11.9.2003 v skupni višini 221.924,00 SIT in zato

naložilo izvršitelju, da je dolžan upniku vrniti 68.076,00 SIT

predujma.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo izvršitelj iz

razloga zmotno uporabljenega materialnega prava, v kateri predlaga,

da se pritožbi ugodi in sklep sodišča ustrezno spremeni. Bistvo

pritožbenih navedb je:

- izvršitelj je od upnika prejel izjavo z dne 3.4.2001, da bo

poravnal vse dodatne stroške v zvezi z izpraznitvijo nepremičnine;

- upnik je dolžan založiti sredstva za plačilo stroškov hrambe za

odpeljane stvari na podlagi določila 38. člena ZIZ;

- ni logike, da mora izvršitelj kriti stroške hrambe dolžnikovih

stvari, stroškov od dolžnika pa ne more izterjati. Zato se ne strinja

z odločitvijo glede odločitve o stroških po računih z dne 12.1.2004

in 19.4.2004;

- stroški so nastali tudi po krivdi sodišča, ki v zadevi ni tekoče

odločalo.

Upnik v odgovoru na pritožbo navaja, da izvršitelj ni stranka

postopka in da je zato njegovo pritožbo zavreči.

Pritožba je delno utemeljena.

V tej zadevi se odloča tudi o računu z dne 24.4.2002, ko je sodišče v

skladu z določili ZIZ/98 odločalo o izvršiteljevih stroških in ker se

odloča o stroških, ki se nalagajo v plačilo dolžniku, ima izvršitelj

pravni interes na pritožbi.

Izvršitelj utemeljeno uveljavlja, da mu je upnik dolžan povrniti tudi

stroške za delovno silo in prevoz, ki so nastali ob izselitvi

17.4.2002, v znesku 202.440,00 SIT, ki jih je izvršitelj tudi

priglasil v stroškovniku z dne 24.4.2002. Iz tega razloga je bilo

izpodbijani sklep spremeniti tako, da se v tč. 1. izreka izvršitelju

priznajo še stroški v znesku 202.440,00 SIT, v tč. 3. izreka za ta

znesek znižajo stroški, ki jih je izvršitelju dolžan povrniti dolžnik

in v tč. 4. izreka, pri poračunu predujma to spremenjeno dejstvo

upoštevati. Rezultat poračuna je, da mora upnik izvršitelju plačati

še znesek 134.364,00 SIT (predujem 290.000,00 SIT, priznani stroški:

98.480,00 SIT, 123.444,00 SIT in 202.440,00 SIT, skupaj 424.364,00

SIT, mankajoči predujem v znesku 134.364,00 SIT), ne pa da je

izvršitelj dolžan upniku vrniti 68.076,00 SIT. Pritožbi izvršitelja

je bilo zato v tem delu ugoditi in izpodbijani sklep ustrezno

spremeniti.

Ostale pritožbene navedbe niso utemeljene. Pravilno je stališče

sodišča prve stopnje, da se upnikova izjava z dne 3.4.2001 nanaša

zgolj na stroške nastale ob izpraznitvi nepremičnine, ki jih je bil

upnik itak dolžan nositi na podlagi določila 38. člena v zvezi s 3.

odstavkom 221. člena ZIZ, ki je veljal v času oprave izvršbe (Ur.

list RS št. 51/98). Veljavnost upnikove izjave pa se ne more

raztezati na stroške, ki jih po zakonu upnik ni bil dolžan nositi, to

je na stroške hrambe in uničenja dolžnikovih stvari, ker je glede teh

stroškov posebno določilo v 2. odstavku 222. člena ZIZ/98, v katerem

je določeno, da se stvari, ki jih ni bilo možno izročiti osebam,

katerim se lahko izročijo, izročijo v hrambo komu drugemu na

dolžnikove stroške. Izvršitelj tudi nima pravice zahtevati od upnika,

da mu daje izjavo o tem, da bo stroške poravnal. Izvršitelj ima za

svoje stroške pravico zahtevati predujem oziroma sedaj varščino in to

samo za tiste stroške, ki jih je dolžan nositi upnik. Izvršitelj

torej nima prav, da je upnik dolžan založiti stroške za hrambo

odpeljanih stvari pri prisilni izselitvi nepremičnine na podlagi

določila 38. člena ZIZ, ker obstaja specialna določba v 2. odstavku

222. člena ZIZ, da ti stroški neposredno bremenijo dolžnika.

Izvršitelju mora te stroške povrniti dolžnik in sodišče nima pravne

podlage, da bi odločilo drugače. Odločitev sodišča prve stopnje, da

je stroške hrambe in uničenja stvari, katerih povrnitev zahteva

izvršitelj z računom z dnem 12.1.2004 in 19.4.2004, izvršitelju

dolžan povrniti dolžnik, je zato pravilna.

Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne odgovarja, ker

niso odločilnega pomena.