Court partially allowed appeal correcting interest calculations and confirming mortgagee priority in enforcement proceedings.

1. Pritožba šestega upnika M. J. se zavrne in v izpodbijanem delu

potrdi sklep sodišča prve stopnje, pritožbi dolžnice pa se delno

ugodi, in se izpodbijani sklep spremeni tako, da sedaj v celoti

glasi:

"1. Dolžnika sta se dolžna izseliti iz stanovanjske hiše, stoječe na

parc. št. X, ki je vpisana v vl. št. X k.o. Knezdol, v roku 60 dni od

prejema tega sklepa.

2. Ugotovi se, da je v izvršbo, dovoljeno s sklepom Ig 96/00576 z dne

6.9.1996, ki je bila izločena v In 01/00034 s sklepom z dne

30.3.2001, vstopil dne 24.3.2004 kot upnik M. J..

3. Dolžnik je dolžan povrniti upnikom nadaljnje izvršilne stroške, in

sicer:

-upniku F. L. d.o.o. Ljubljana, 106.318,80 SIT

-upniku B. H. 262.206,80 SIT

-upnikoma M. in T. T. 365.620,00 SIT

-upniku M. J. 144.936,00 SIT.

4. Iz kupnine za 1/2 delež dolžnika J. K. na nepremičnini

7.450.000,00 SIT se po vrstnem redu najprej poplačajo stroški

izvršilnega postopka, ki na dan razdelitvenega naroka znašajo (skupaj

z danes priznanimi stroški in zakonskimi zamudnimi obrestmi od že

priznanih izvršilnih stroškov):

-za F. L. d.o.o., Ljubljana, 164.601,75 SIT (1/2 od 329.203,51 SIT)

-za upnika S. d.d., Ljubljana 12.258,37 SIT

-za upnika B. H. 406.901,00 SIT

-za upnika R. d.o.o., Trbovlje 47.545,00 SIT

-za upnika M in T. T., Rogaška Slatina, 459.082,00 SIT

-za upnika M. J. 248.190,24 SIT

-za upnika I. Z. Velenje 64.680,00 SIT

-za upnika R... d.o.o., Koper, 70.581,00 SIT

-za upnika RS 79.817,00 SIT.

Iz kupnine za 1/2 delež dolžnice T. M. na nepremičnini 7.450.000,00

SIT se po vrstnem redu najprej poplačajo izvršilni stroški, ki na dan

razdelitvenega naroka znašajo (skupaj z danes priznanimi stroški in

zakonskimi zamudnimi obrestmi od že priznanih izvršilnih stroškov):

-za F. L. d.o.o., Ljubljana, 164.601,75 SIT

5. Iz preostanka kupnine za 1/2 delež dolžnika J. K. na nepremičnini

5.896.343,64 SIT se najprej poplača davek na promet nepremičnin za

prodajo navedenega deleža in terjatve prispevkov za socialno

zavarovanje (pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno

zavarovanje), ki so zapadle v zadnjem letu pred dnevom razdelitvenega

naroka. Davek na promet nepremičnin znaša 149.000,00 SIT. Terjatve

prispevkov za socilano zavarovanje pa skupno 524.404,00 SIT.

Iz preostanka kupnine za 1/2 delež dolžnice T. M. na nepremičnini

7.285.398,25 SIT se delno poplača davek na promet nepremičnin za

prodajo navedenega deleža, ki znaša 149.000,00 SIT.

6. Iz preostanka kupnine za 1/2 delež dolžnika J. K. na nepremičnini

5.222.939,64 SIT se delno poplača terjatev upnika F. L., d.o.o.,

Ljubljana, ki na dan razdelitvenega naroka znaša 12.655.568,48 SIT.

Iz preostanka kupnine za 1/2 delež dolžnice T. K. na nepremičnin

7.136.399,00 SIT se delno poplača terjatev upnika F. L. d.o.o.,

Ljubljana, ki na dan razdelitvenega naroka znaša 12.655.568,48 SIT.

Po poplačilu iz kupnine, prejete s prodajo solastniških deležev obeh

dolžnikov ostane terjatev upnika F. L. d.o.o., Ljubljana nepoplačana

za znesek 296.229,84 SIT, enako ostanejo nepoplačane terjatve drugih

upnikov".

2. Zahteva dolžnice za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se

zavrne.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je opravilo izračun zakonskih zamudnih obresti

po programu, ki ga za izračun zakonskih zamudnih obresti uporabljajo

sodišča v RS. Ta program od dne 5.11.2004 dalje obresti obračunava

konformno do dne 28.6.2003, od tega dne dalje pa linearno. Takšna

metoda izračuna zakonskih zamudnih obresti je pravilna. Očitek, da bi

se morale obresti obračunavati linearno že od uveljavitve Zakona o

predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri -

ZPOMZO (Ur. l. RS, št. 45/95) dalje, ni utemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje poleg dolžnosti

izselitve dolžnikov in ugotovitve datuma vstopa upnika M. J.

odločilo, da se iz zneska prejete kupnine za dolžnikov 1/2

solastniški delež, in sicer zneska 7.450.000,00 SIT, najprej

poplačajo stroški izvršilnega postopka prvega upnika v znesku

168.550,00 SIT, drugega upnika v znesku 13.948,00 SIT, tretjega

upnika v znesku 406.901,00 SIT, četrtega upnika 47.545,00 SIT, petega

upnika v znesku 459.082,00 SIT, šestega upnika v znesku 151.122,50

SIT, sedmega upnika v znesku 64.680,00 SIT, osmega upnika v znesku

70.581,00 SIT in upnice Republike Slovenije v znesku 79.817,00, nato

iz ostanka kupnine v znesku 5.987.773,50 SIT dolžniku odmerjen davek

na promet nepremičnin v znesku 149.000,00 SIT in dolžnikovi za zadnje

leto zapadli prispevki socialnega zavarovanja v znesku 524.404,00

SIT. Iz ostanka kupnine 5.314.369,50 SIT po polačilu prednostnih

terjatev dolžnika pa se delno poplača terjatev prvega upnika, ki

znaša 12.712.528,78 SIT. Glede poplačila upnikov iz kupnine, prejete

s prodajo dolžničinega 1/2 solastniškega deleža v znesku 7.450.000,00

SIT, je sodišče prve stopnje odločilo, da se najprej poplačajo

izvršilni stroški prvega upnika v znesku 168.550,00 SIT in šestega

upnika v znesku 151.122,50 SIT, nato iz ostanka kupnine v znesku

7.130.327,50 SIT dolžnici odmerjen davek na promet nepremičnin v

znesku 149.000,00 SIT, ter iz ostanka kupnine v znesku 6.981.327,50

SIT delno poplača terjatev prvega upnika F. L., d.o.o., ki po

poplačilu iz dolžnikovega dela kupnine znaša 7.398.159,28 SIT.

Odločilo je, da ostane terjatev prvega upnika nepoplačana za znesek

416.831,78 SIT, prav tako ostanejo nepoplačane terjatve ostalih

upnikov.

Proti navedenemu sklepu sta vložila pravočasni pritožbi šesti upnik

M. J. in dolžnica.

Šesti upnik s pritožbo izpodbija višino njemu odmerjenih izvršilnih

stroškov in 5. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje. Uveljavlja

pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava (3. točka prvega

odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur. l. RS, št.

36/04 - drugo uradno prečiščeno besedilo v zvezi s 15. členom Zakona

o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, št. 40/04 - uradno

prečiščeno besedilo) in predlaga razveljavitev oziroma spremembo

izpodbijanega sklepa. V pritožbi navaja, da je iz zemljiškoknjižnega

izpiska za vložek X k.o. Knezdol razvidno, da je prva zaznamovana

izvršba pod opr. št. In 61/98 (upnika F. L. d.o.o), druga izvršba

pod. opr. št. In 61/98 (upnika S... d.d.) in tretja izvršba, v kateri

nastopa on kot upnik. V omenjenem vložku je vpisana samo parcela št.

X k.o. Knezdol, ki v naravi predstavlja travnik v izmeri 589 m2.

Poudarja, da je on prvi in edini upnik, ki je dne 4.9.2001 pridobil

rubež nepremičnine, t.j. stanovanjske hiše, ki stoji na parc. št.

X k.o. Trbovlje in ni vpisana v zemljiško knjigo. Zapisnik o rubežu

ima pomen zaznambe izvršbe. Navaja, da je sodišče na naroku izdalo

sklep o zaznambi izvršbe za celotno stanovanjsko hišo, ki stoji na

parc. št. X in ne samo za polovico, kot je v izpodbijanem sklepu

napačno upoštevalo sodišče. Sodišču očita, da pri razdelitvi kupnine

ni upoštevalo, da ima on edini zaznambo izvršbe na stanovanjski hiši,

ki ni vpisana v zemljiško knjigo. Odločitev je oprlo na 8. člen

Stvarnopravnega zakonika - SPZ, čeprav je ZIZ specialnejši predpis.

Meni, da bi moralo sodišče pri poplačilu upoštevati določbi 224. in

211. člena ZIZ ter upoštevati prednost pritožnika pred vsemi ostalimi

upniki. Upnik Factor Leasing ima prednost pred njim samo na zemljišču

parc. št. 1288/9, ki jo je cenilec tudi posebej ovrednotil. Meni, da

bi mu moralo sodišče v skladu z Odvetniško tarifo priznati tudi

priglašene stroške za dve urgenci v višini 40 točk, za predlog za

razpis dražbe v višini 20 točk, za pripravljalno vlogo z dne 5.5.1999

v višini 50 točk in materialne stroške v višini 2%.

Dolžnica s pritožbo izpodbija celotni sklep iz vseh pritožbenih

razlogov (prvi odstavek 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in

predlaga takšno spremembo izpodbijanega sklepa, da pritožbeno sodišče

samo odloči o razdelitvi kupnine, oziroma razveljavitev izpodbijanega

sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. V

pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v drugem odstavku 4.

točke izreka iz kupnine, prejete s prodajo dolžničinega 1/2 deleža

napačno obračunalo izvršilne stroške šestega upnika v višini

151.122,50 SIT (1/2 od 302.245,00 SIT). Napačno zato, ker pritožnica

ni dolžnica šestega upnika niti po sklepu tega sodišča, opr.št. Ig

96/00576 z dne 6.9.1996 niti po sklepu, opr. št. In 01/00034 z dne

30.3.2001 in tudi ne na katerikoli drugi podlagi. Navedena sklepa

nista zaznamovana v zemljiški knjigi, tako da šesti upnik na tem

predmetu izvršbe ni nikoli pridobil zastavne pravice. Ker je bila s

sklepom o izvršbi, opr. št. In 01/00034 z dne 30.3.2001 dovoljena

izvršba tudi na dolžničin del nepremičnine parc. št. X k.o. Knezdol,

je izvršba na njen solastniški delež nedopustna in je pritožnica že

vložila ugovor tretjega ter predlog za odlog izvršbe. Sodišče je pri

obračunu obresti od izvršilnih stroškov in od glavnic uporabilo

materialnopravno napačno konformno metodo izračuna zakonskih zamudnih

obresti, čeprav je to metodo odpravil ZPOMZO, ki je začel veljati dne

5.8.1995, ki ga je dne 28.6.2003 nadomestil novi zakon o predpisani

obrestni meri zamudnih obresti ZPOMZO-1. V vseh sklepih o izvršbi je

sodišče upnikom priznalo določene glavnice z zakonskimi zamudnimi

obrestmi od dneva zamude do dneva plačila in izvršilne stroške, ravno

tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vsi upniki so uveljavljali

zakonske zamudne obresti, ki se po nobenem veljavnem zakonu že od

leta 1995 ne obračunavajo po konformni, temveč po linearni metodi.

Zaradi tega je upnikom priznalo višje obresti in odločilo preko

upnikovih zahtevkov. Kot primer dolžnica navaja terjatev upnika F.

L., d.o.o. na dan razdelitvenega naroka, kot izhaja iz sklepa o

izvršbi tega sodišča, opr. št. 1998/00061 z dne 11.11.19999, s

katerim je sodišče dovolilo izvršbo za izterjavo glavnice v višini

3.953.838,90 SIT in zakonskih zamudnih obresti od zneska 3.953.838,90

SIT od dne 1.11.1998 do dne 21.10.2004. Če se preračun opravi po

konformni metodi, znašajo zakonske zamudne obresti 8.758.689,88 SIT,

tako da znaša terjatev 12.712.528,78 SIT. Če pa se preračun opravi po

linearni metodi znašajo te obresti 5.116.400,94 SIT, tako da znaša

terjatev skupaj z glavnico 9.070.239,84 SIT. Razlika je kar

3.642.2888,94 SIT. Poleg tega po 376. členu OZ obresti nehajo teči,

ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico. Od

uveljavitve OZ dne 1.1.2002 je ta prepoved uvrščena med splošne

določbe o obrestih, tako da velja tako za zamudne obresti kot za

pogodbene. Za kasnejše obresti bi moralo sodišče upoštevati to

prepoved. Sodišče prve stopnje pri razdelitvi kupnine ni upoštevalo,

da je obveznost dolžnice subsidiarna in ne solidarna, zato bi se

moral prvi upnik najprej poplačati iz dolžnikove polovice kupnine.

Pritožnica ni osebna dolžnica, ampak hipotekarna dolžnica oziroma

dolžnikov hipotekarni porok.

Tretji upnik je na dolžničino pritožbo odgovoril, vendar pritožbeno

sodišče odgovora ni upoštevalo, ker pri pritožbi zoper sklep ni

predviden (366. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožba šestega upnika ni utemeljena, pritožba dolžnice pa je delno

utemeljena.

O pritožbi šestega upnika:

Nepremičnina je samo zemljišče (18. člen Stvarnopravnega zakonika -

SPZ, Ur. l. RS, št. 87/02), z nepremičnino sta izenačeni še etažna

lastnina in stavbna pravica. Pravna teorija in sodna praksa sta

takšno definicijo nepremičnine zagovarjali že pred uveljavitvijo SPZ

dne 1.1.2003 (več o tem glej v M. Juhart.: Pojem nepremičnine in

načelo supeficies solo cedit, Podjetje in delo, št. 5-6/95; Komentar

2. člena ZZK, GV, 98, str.31-35). V času rubeža hiše dne 4.9.2001

(glej list. št. 1 in 37 pristopnega spisa, opr. št. 01/00034) je bilo

po zemljiškoknjižnih podatkih zemljišče parc. št. X vl. št. X k.o.

Knezdol, na katerem stoji hiša, že vknjiženo v zemljiški knjigi.

Zemljiška knjiga je evidenca pravic na nepremičninah, torej evidenca

pravic na zemljiških parcelah, ne pa evidenca zgradb na njih. Zato po

oceni pritožbenega sodišča dne 4.9.2001 ni bil opravljen

pravnoveljavni rubež nepremičnine, ki naj ne bi bila vknjižena v

zemljiški knjigi in pritožnik s podpisom rubežnega zapisnika ni

pridobil prednostne poplačilne pravice na hiši (prim. 211. člen v

zvezi z 170. členom ZIZ, veljavnega pred novelo ZIZ-A, Ur. l. RS, št.

51/98).

Po zemljiškoknjižnih podatkih je pravni prednik upnika F. L. d.o.o.

na parceli št. X vl. št. X. k.o. Knezdol pridobil hipoteko dne

27.5.1996, na podlagi sporazuma o zavarovanju terjatve, sklenjenega

pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah, opr. št. Ri 37/96 (priloga A5). V

skladu z določbo drugega odstavka 63. člena Zakona o temeljnih

lastninskopravnih razmerjih - ZTLR (Ur. l. SFRJ, št. 6/80 z

nadaljnjimi spremembami; enako 140. člen SPZ) se hipoteka razteza na

celotno nepremičnino, na vse njene sestavine in plodove, dokler niso

ločeni od glavne stvari. V skladu z načelom superficies solo cedit

(ki je z določenimi odstopanji veljal tudi v času veljavnosti ZTLR)

predstavlja vse, kar je po namenu trajno spojeno ali trajno na

nepremičnini, nad ali pod njo, sestavino nepremičnine (8. člen SPZ).

Nepremičnina pa je sestavljena iz zemljišča in vseh njegovih sestavin

(18. člen SPZ). Ker je hipoteka zastavna pravica na nepremičnini

(prvi odstavek 63. člena ZTLR, enako 138. člen SPZ), je jasno, da se

hipoteka razteza tudi na vse sestavine nepremičnine, torej tudi na

zgradbo. Iz zapisanega sledi sklep, da tudi v primeru, če bi šteli,

da je pravni prednik pritožnika v skladu z določbo 211. člena v zvezi

s 170. členom ZIZ pridobil pravno veljavno zastavno (oziroma

prednostno poplačilno) pravico na hiši dne 4.9.2001 (kar pa se po

oceni pritožbenega postopka iz razlogov, pojasnjenih v gornjem

odstavku ni zgodilo), to na prednostni vrstni red poplačila

pritožnika nima vpliva. Hipoteka pravnega prednika upnika F. L.,

d.o.o. Ljubljana, je bila namreč pridobljena z dnem 27.5.1996 in se

je raztezala tudi na (bodisi tedaj bodisi kasneje postavljeno) hišo

na parc. št. X vl. št. X k.o. Knezdol, rubež hiše pa je bil opravljen

kasneje (4.9.2001). Zato pritožnik v nobenem primeru nima prednosti

pred upnikom F. L., d.o.o., Ljubljana (o tem, kdaj je pritožnik

pridobil zastavno oziroma prednostno poplačilno pravico na

dolžnikovem solastniškem deležu parc. št. X vl. št. X k.o. Knezdol,

glej v obrazložitvi dolžničine pritožbe).

Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki v zvezi z odmero nadaljnjih

izvršilnih stroškov. Pripravljalna vloga z dne 5.5.1999 (list. št. 25

pristopnega spisa, opr. št. 01/00034) po oceni pritožbenega sodišča

ni bila potrebna. Pravni prednik pritožnika je s to vlogo obvestil

sodišče prve stopnje o pravnomočnosti zadev, ki se ne nanašajo na

izvršilni postopek, opr. št. Ig 567/96 (po izločitvi nepremičninske

izvršbe In 01/00034), ampak na druge postopke, ki s predmetnim niso

povezani. Zato ti stroški v skladu z določbo petega odstavka 38.

člena ZIZ upniku pravilno niso bili priznani. Postavke stroškov za

sestavo urgenc Odvetniška tarifa - OT (Ur.l. 67/03) ne predvideva,

zato ti stroški utemeljeno niso bili priznani. Enako velja za predlog

za razpis dražbe. V skladu s 5. točko tar. št. 27 OT je predvideno le

povračilo stroškov sestave predloga dražbenih pogojev. Slednjega pa

niti pritožnik niti njegov prednik sodišču nista posredovala.

Priglašene materialne stroške v višini 2% od skupne vrednosti

odvetniške storitve (tretji odstavek 13. člena OT) je sodišče prve

stopnje pritožniku priznalo. Priznanih 1080 točk ob vrednosti točke

110,00 SIT na dan odmere stroškov 25.11.2004 znaša 118.800,00 SIT,

materialni stroški 2.376,00 SIT in 20% DDV 23.760,00 SIT, kar skupaj

znaša priznanih 144.936,00 SIT stroškov.

Ker so pritožbeni očitki upnika neutemeljeni in ker ni bilo po uradni

dolžnosti upoštevanih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi

s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo in

v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka

365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O dolžničini pritožbi:

Iz podatkov zgodovinskega zemljiškoknjižnega izpiska za vl. št. X

k.o. Knezdol, v katerem je vpisana parc. št. X, po prodaji

nepremičnine v izvršilnem postopku v lasti O. d.o.o., Š... ,

Trbovlje, pred tem pa v lasti dolžnikov J. K. in T. K. (sedaj

M.), vsakega do 1/2 sklepa, izhaja, da je bila do izbrisa zaznambe

izvršbe dne 26.11.2004, opravljenega zaradi domika nepremičnine

kupcu, pod zaporedno št. 3 lista C2 pri deležu K. J. (ne pa tudi

dolžnice!) zaznamovana izvršba, opr. št. In 67/99, po pristopu, opr.

št In 34/01, v kateri je kot upnik nastopal V. F. (pravni prednik

upnika M. J.) in kot dolžnik J. K.. Ta zaznamba izvršbe je po

zemljiškoknjižnih podatkih učinkovala od dne 28.9.1999. Tega dne je

torej upnik M. J. pridobil prednostno poplačilno pravico na

solastniškem deležu J. K. do 1/2, ne pa tudi na pritožničinem

solastniškem deležu do 1/2. Ne glede na to, da je bila po podatkih

sklepa o izvršbi sodišča prve stopnje, opr. št. Ig 96/00567 (In

01/00034) z dne 30.3.2001 dovoljena (ne pa tudi v zemljiški knjigi

realizirana) zaznamba izvršbe pri celotni nepremičnini, torej tudi

pri dolžničinem deležu. Pridobitev prednostne poplačilne pravice je

namreč odvisna od vpisa zaznambe izvršbe v zemljiško knjigo. Ker je

bila zaznamovana izvršba, opr. št. In 01/00034, upnika M. J. le pri

dolžnikovem solastniškem deležu na parc. št. X v.l. X, k.o. Knezdol,

bi moralo sodišče prve stopnje iz kupnine, prejete s prodajo

dolžničinega dela nepremičnine, poplačati le izvršilne stroške

dolžničinega upnika F. L. d.o.o., ne pa tudi M. J., ki po povedanem

ni dolžničin upnik.

Pritožbeno sodišče je zato v skladu z določbo 3. točke 365. člena ZPP

v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijani sklep v šesti alineji prvega

odstavka 4. točke izreka spremenilo tako, da je znesek 151.122,50 SIT

nadomestilo z zneskom 248.190,24 SIT, kolikor po opravljenem izračunu

znašajo izvršilni stroški tega upnika, drugo alinejo drugega odstavka

4. točke izreka pa izpustilo. Pri izračunu je upoštevalo nadaljnje

izvršilne stroške upnika M. J. v znesku 144.936,00 SIT in izvršilne

stroške po sklepu o izvršbi, opr. št. opr. št. Ig 96/00576 v znesku

19.465,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.9.1996 do dne

21.10.2004. Slednji po obračunu zakonskih zamudnih obresti, ki je v

uporabi pri sodišču, znašajo 103.254,23 SIT in ne 157.319,36 SIT, kot

jih je napačno izračunalo sodišče prve stopnje (prim. izračun

zakonskih zamudnih obresti v prilogi izpodbijanega sklepa in v

prilogi tega sklepa).

Kar zadeva pritožbeni očitek glede metode izračuna zakonskih zamudnih

obresti, je pritožbeno sodišče po opravljenem preračunu zakonskih

zamudnih obresti od izvršilnih stroškov in glavnice upnika F.

L, d.o.o. Ljubljana, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje opravilo

izračun zakonskih zamudnih obresti po programu, ki ga za izračun

zakonskih zamudnih obresti uporabljajo sodišča v RS. Ta program od

5.11.2004 dalje obresti obračunava konformno do dne 28.6.2003, od

tega dne dalje pa linearno. Takšna metoda izračuna zakonskih zamudnih

obresti je pravilna. Očitek, da bi se morale obresti obračunavati

linearno že od uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih

obresti in temeljni obrestni meri - ZPOMZO (Ur. l. RS, št. 45/95)

dalje, ni utemeljen.

ZPOMZO je predpisano obrestno mero zamudnih obresti definiral kot

temeljno obrestno mero - TOM, povečano za 1,8 kratnik splošne

eskontne mere Banke Slovenije. V 3. členu je določil, da je TOM letna

obrestna mera za denarne obveznosti v domačem denarju, ki zagotavlja

ohranitev njihove realne vrednosti (revalorizacija) in da jo določi

Banka Slovenije s sklepom, ki se objavi v Ur. l. RS. Izrecne določbe

o tem, da se zamudne obresti obračunavajo po konformni metodi, ta

zakon za razliko od prej veljavnega Zakona o obrestni meri zamudnih

obresti - ZOMZO (Ur. l. RS, št. 14/92) res ni vseboval. V zakonu o

spremembah in dopolnitvah Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih

obresti - ZPOMZO-A (Ur. l. RS št, 109/2001) je bila predpisana

obrestna mera zamudnih obresti kot TOM, povečana za 13,5 odstotnih

točk, iz določbe prvega odstavka 3. člena ZPOMZO (kjer je definiran

TOM) pa je bil izpuščen pojem revalorizacija. Za TOM je bilo

predpisano, da ga izračunava Banka Slovenije v skladu z metodologijo,

ki je opredeljena v sklepu Banke Slovenije in je objavljena v Ur. l.

RS. S sklepi (objavljenimi v Ur.l. RS, št.: 1/96, 61/96, 3/97, 23/97

in 81/97) je Banka Slovenije določila, da se letna TOM, veljavna za

mesec, iz mesečne TOM, izračuna na konformni način. S tem je nastala

situacija, ko je bilo samo za TOM izrecno določeno, da se izračunava

na konformni način. Vendar nova situacija ni pomenila nobene

spremembe metode izračuna obresti, kot bi kazalo na prvi pogled. Tako

ZOMZO kot ZPOMZO sta določala obrestno mero, sestavljeno iz dveh

delov: revalorizacijskega in realnega. Sestavljenost obrestne mere ne

pomeni, da gre za dve obrestni meri, amapak to, da je obrestna mera

zamudnih obresti določena tako, da je za osnovo vzeta revalorizacija

obveznosti. Zakon je valorizaciji denarnih obveznosti v domačem

denarju dal značaj obresti, in s tem določil izjemo od prepovedi

obrestnega obrestovanja iz prvega odstavka 279. člena tedaj

veljavnega Zakona o obligacijskeih razmerjih - ZOR (Ur. l. SFRJ št.

29/78 z nadaljnjimi spremembami). Izjeme od prepovedi obrestnega

obrestovanja torej ne predstavlja konformna metoda obračunavanja

obresti, ki je samo metoda, pa kateri se opravlja pripisovanje

obresti k glavnici. To pomeni, da je ZPOMZO, s tem ko je ohranil

revalorizacijski del obrestne mere, predpisal izjemo od prepovedi

obrestnega obrestovanja (ki je bila lahko predpisana samo z zakonom)

in da dejstvo, da ni več izrecno predpisoval konformne metode

obračunavanja zamudnih obresti, kot je bila predpisana z ZOMZO, ne

pomeni, da bi ZPOMZO obrestno obrestovanje ukinil. Obrestna mera

zamudnih obresti po ZOMZO in ZPOMZO je konformna obrestna mera. Zato

jo je mogoče pravilno uporabiti samo tako, da se obresti, za katere

je določena, obračunajo na konformni način. Vse povedano velja do

uveljavitve Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti -

ZPOMZO-1 (Ur. l. RS, št. 56/2003), ki velja od 28.6.2003 dalje.

Navedeni zakon obrestne mere ne gradi več na revalorizaciji, ampak

predpisuje samo še obrestno mero kot tako, v smislu prej veljavnih

zakonov kot realno obrestno mero, niti ne predpisuje konformne metode

izračunavja zamudnih obresti. Zato izjeme od prepovedi obrestnega

obrestovanja ni več in se po tem datumu obresti izračunavajo po

linearni metodi oziroma metodi enostavnega obrestovanja, kar je v

izračunih obresti upoštevano.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je treba od uveljavitve

Obligacijskega zakonika - OZ (Ur. l. RS, št. 81/03) dne 1.1.2002

upoštevati določbo 376. člena OZ, po kateri obresti prenehajo teči,

ko dosežejo glavnico. Ker gre v obravnavanem primeru za izvršbo

terjatev, nastalih v času veljavnosti ZOR, se za te terjatve, glede

na prehodno določbo 1060. člena OZ, ne more uporabiti OZ, pač pa

predhodno veljavni ZOR. Obresti so namreč vsaj po nastanku stranska

pravica, ki deli usodo glavne terjatve (ne glede na to, da po tem

trenutku postanejo relativno samostojna terjatev). Zato je treba

obresti obravnavati na isti pravni podlagi kot glavno terjatev, saj

zakon v zvezi z obrestovanjem ne določa drugače (prim. odločbo

Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 50/2004).

Kar zadeva pritožbeni očitek, da je dolžnica le subsidiarno

odgovorna, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da pri izvšbi na

nepremičnine ni razlike, ali je dolžnik le zastavni dolžnik, torej

oseba, ki je za zavarovanje tujega dolga zastavila svojo

nepremičnino, ali pa (tudi) dolžnik iz obligacijskega razmerja, iz

katerega izvira zavarovana terjatev. Bistveno je torej to, da je

pritožnica zastavna dolžnica upnika F. L., d.o.o., Ljubljana, na

podlagi že omenjenega sporazuma o zavarovanju terjetev z zastavno

pravico na nepremičnini, zaradi česar ima navedeni upnik pravico biti

poplačan tudi iz kupnine, pridobljene s prodajo dolžničinega

solastniškega deleža.

V okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 350.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) je pritožbeno sodišče po

opravljenih izračunih zakonskih zamudnih obresti ugotovilo, da

terjatev upnika F. L, d.o.o., Ljubljana (3.953.838,90 SIT z

zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 1.11.1998 do dne 21.10.2004) na

dan razdelitvenega naroka znaša 12.655.568,48 SIT in ne 12.712.528,78

SIT, kot jo je upoštevalo sodišče prve stopnje. Prav tako je

ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pri izračunu zakonskih zamudnih

obresti od izvršilnih stroškov upnika F. L., d.o.o., Ljubljana,

napačno upoštevalo znesek stroškov 87.677,50 SIT in ne 84.677,50 SIT

(glej sklep o izvršbi na list. št. 6 spisa) ter pri izračunu

izvršilnih stroškov upnika S..., d.d., Ljubljana, napravilo napačen

obračun zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov v znesku

2.441,00 SIT od dne 9.12.1996 dalje do dne 21.10.2004. Le-ti znašajo

12.258,37 SIT in ne 13.948,00 SIT.

Zato je pritožbeno sodišče tudi v tem delu delno ugodilo dolžničini

pritožbi in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je pri izračunu

poplačila upnikov upoštevalo terjatev upnika F. L., d.o.o. v znesku

12.655.568,48 SIT, izvršilne stroške tega upnika v skupnem znesku

164.601,75 SIT in izvršilne stroške upnika S..., d.d., Ljubljana v

znesku 12.258,37 SIT ter po opravljenem izračunu poplačila štelo, da

je neplačana terjatev upnika F. L., d.o.o. le v znesku 296.229,84

SIT, kar vse je razvidno iz izreka tega sklepa, katerega sestavni del

so izračuni zakonskih zamudnih obresti v prilogi (3. točka 365. člena

ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ostalem je pritožbo dolžnice

zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje

(2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Ker je dolžnica s pritožbo uspela le v neznatnem delu, je pritožbeno

sodišče njeno zahtevo za povrnitev pritožbenih stroškov zavrnilo

(drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena

ZPP in 15. členom ZIZ).