Appeal dismissed; court upheld revocation of enforcement order due to improper personal service.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal and confirmed the lower court's decision to revoke the enforcement order. The appellant argued that the debt was paid and the court should have halted proceedings, but the court found the debt repayment notification arrived after the enforcement order was issued. Consequently, the court ruled that the enforcement order was invalid because it was not personally served on the debtor, necessitating its revocation.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 42. člen; 2. odstavek 62. člen: If an enforcement order against a debtor was not personally served, the court that issued the certificate of finality must revoke it upon application or ex officio.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.
[JEDRO]
Če sklep o izvršbi dolžniku ni bil osebno vročen, sodišče, ki je
izdalo potrdilo o pravnomočnosti iz 2. odstavka 42. člena ZIZ, le to
razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je s sklepom dne 23.12.2004 razveljavilo
potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi 008 I 2002/07201 z dne
3.6.2002, s sklepom z dne 15.2.2005 pa razveljavilo citirani sklep o
izvršbi na podlagi verodostojne listine v 2. točki izreka in
odločilo, da bo o upnikovem zahtevku in stroških odločalo v pravdnem
postopku.
Proti obema sklepoma se pritožuje dolžnica. V pritožbi proti sklepu z
dne 23.12.2004 navaja, da dolžnica upnika ni nikoli obvestila o
spremembi svojega bivališča. Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi
(4.12.2003) je dolžnikov dolžnik v celoti poravnal vtoževani znesek.
Zato je upnik 28.1.2005 umaknil predlog za izvršbo in sodišče bi
moralo po 43. členu ZIZ še pred izdajo sklepa postopek ustaviti.
Sicer pa bi po določbi 36. člena ZIZ sodišče moralo dovoliti vrnitev
v prejšnje stanje, ker je dolžnica upravičeno zamudila rok za ugovor.
V pritožbi proti sklepu z dne 15.2.2005 (vloženi 8.3.2005) pa navaja,
da je izdaja sklepa preuranjena, saj bi pred izdajo tega sklepa
sodišče moralo počakati na pravnomočnost sklepa z dne 23.12.2004.
Pritožbi nista utemeljeni.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je sklep o izvršbi z dne 33.6.2002
opremljen s potrdilom o pravnomočnosti - 4.12.2003. Glede na vsebino
dolžničinega ugovora z dne 17.12.2004 je prvo sodišče njen ugovor
obravnavalo tudi kot predlog za razveljavitev potrdila o
pravnomočnosti, ki ga glede na določbo 3. odstavka 42. člena ZIZ
lahko razveljavi sodišče tudi po uradni dolžnosti. Pritožnica ne
oporeka pravilnosti ugotovitve prvega sodišča o tem, da sklep o
izvršbi dolžnici ni bil pravilno osebno vročen, meni le, da bi moralo
sodišče dolžničin predlog obravnavati kot predlog za vrnitev v
prejšnje stanje v smislu 36. člena ZIZ. Takšnega predloga pa dolžnica
ni podala, prav tako pa iz vsebine njene vloge ne izhaja, da naj bi
ob pravilni vročitvi sklepa o izvršbi iz upravičenega razloga
zamudila rok za vložitev ugovora (prim. 116. člen ZPP in nadaljnji).
Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati zatrjevano dejstvo, da
dolžnica upnika s spremembo bivališča ni seznanila.
Res iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik s pisno vlogo dne
28.1.2005, torej po izdaji sklepa z dne 23.12.2004, obvestil sodišče,
da je dolžnica svoj dolg poravnala. Enako je z dopisom z dne
27.1.2005 obvestil sodišče tudi dolžničin dolžnik. Zmotno pa upnik v
pritožbi navaja, da je predlog za izvršbo umaknil, saj v njegovem
dopisu z dne 28.1.2005 za to pritožbeno trditev ni opore. Sodišče je
le obvestil o poplačilu terjatve in v dani procesni situaciji za
izdajo posebnega sklepa o tem tudi glede na določbe Zakona o izvršbi
in zavarovanju ni bilo opore.
S sklepom dne 15.2.2005 je sodišče odločilo tudi o dolžničinem
ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Z
odločitvijo pritožbenega sodišča je sklep o razveljavitvi potrdila o
pravnomočnosti sklepa o izvršbi postal pravnomočen, v določbah 9.
člena ZIZ pa tudi ni bilo ovire za to, da sodišče še pred
pravnomočnostjo sklepa o razveljavitvi potrdila pravnomočnosti ne bi
odločilo tudi o dolžničinem ugovoru. Pravilno je dolžničin ugovor
ocenilo kot obrazložen (2. odstavek 53. člena ZIZ) in zato v skladu z
določbo 2. odstavka 62. člena ZIZ odločilo, da bo o zahtevku upnika
in stroških odločilo sodišče v pravdnem postopku.
Zaradi povedanega je sodišče druge stopnje pritožbi zavrnilo in
potrdilo izpodbijana sklepa po določbi 2. točke 365. člena ZPP v
zvezi s členom 15. ZIZ.
Odločitev o stroških upnika v zvezi s pritožbama je zajeta z
zavrnilnim izrekom sklepa (1. odstavek 154., 1. odstavek 165. člena
ZPP v zvezi s členom 15. ZIZ).