Appeal allowed: Court must respond to late objection to enforcement based on notarial deed, not retry case.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadevo vrne

sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških upnika se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V primeru, da dolžnk vloži ugovor po izteku roka po pravnomočnosti

sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče

le-tega ne more več razveljaviti v dovolilnem delu in skleniti, da bo

o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi, temveč mora le-tega

če je pravočasen, popolen in dovoljen, poslati upniku v odgovor in o

njem odločati.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 3.6.2004, opr. št. 6

Ig 1999/2086-38, razveljavilo 2. točko izreka sklepa o izvršbi z dne

19.4.1999, opr. št. Ig 1999/2086, in odločilo, da bo o zahtevku in

stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v

Ljubljani.

Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil upnik. V

pritožbi navaja, da sta sklep o izvršbi na podlagi verodostojne

listine z dne 19.4.1999 in sklep o nadaljevanju izvršbe proti novemu

dolžniku J. V. z dne 9.4.2002 pravnomočna. Ker dolžnik proti

omenjenima sklepoma ni ugovarjal v 8 dnevnem roku po vročitvi

sklepov, sta sklepa postala pravnomočna in dolžnik zato nima več

možnosti za vložitev ugovora po 61. in 62. členu Zakona o izvršbi in

zavarovanju. Dolžnik ima po pravnomočnosti sklepa o izvršbi le še

možnost vložiti ugovor po izteku roka v smislu 56. člena Zakona o

izvršbi in zavarovanju. Ta zakon za primer vložitve ugovora po izteku

roka ne določa, da bi sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v

dovolilnem delu in da bi nato o ugovornih navedbah odločalo pravdno

sodišče, temveč mora izvršilno sodišče upnikov ugovor vročiti v

odgovor in nato o samo odločati o takem ugovoru (58. člen Zakona o

izvršbi in zavarovanju v zvezi s 54. členom Zakona o izvršbi in

zavarovanju). Ker sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni

postopalo na opisan način, je njegov sklep nezakonit. Iz ugovoru po

izteku roka predložene pogodbe o odstopu terjatve z dne 20.4.2004, je

razvidno, da je šlo v obravnavanem primeru za odstop zaradi izterjave

in da se bodo zneski nakazovali na račun upnika. Dosedanji upnik je

torej še vedno v celoti upravičen do izterjave terjatve. Dolžnik ni

podal drugačne obrazložitve ugovora po izteku roka, njegove navedbe

pa glede na navedeno niso pravno relevantne glede na samo terjatev,

zato je šteti, da je dolžnikov ugovor, kolikor presega znesek

266.000,00 SIT, neobrazložen in ga je v tem delu potrebno zavreči.

Priložena potrdila o plačilu navedenega zneska niso izpisana na

upnikovih obrazcih za prejem gotovine, ki nimajo vtisnjenega žiga

prevzemnika, zato ne predstavljajo dokaza o dejanskem plačilu dolga.

Oseba, ki naj bi prevzela gotovino od dolžnika, ni delavec družbe

AA, d.o.o., Maribor. Če se bo izkazalo, da je plačilo bilo dejansko

opravljeno pooblaščeni osebi, se bo le to poračunalo v skladu s 97.

členom Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ker gre za plačilo po izdaji

sklepa o izvršbi v zvezi s sklepom za nadaljevanje izvršbe proti

dolžniku, se le-to vračuna za poplačilo upnikove terjatve. Sodišče

nima pooblastil za razveljavitev pravnomočnega sklepa o dovolitvi

izvršbe, preden je upnikova terjatev v celoti poplačana. Dolžnik bi

lahko delno plačilo uveljavljal v izvršilnem postopku, da bi

izvršitelj zarubil premične stvari v manjšem obsegu oziroma upošteval

pri poračunavanju plačila. Vsekakor bo upnik z veseljem in takoj, ko

bo prejel plačilo, delno ali še raje v celoti, umaknil predlog za

izvršbo. Dolžnik ne predloži dokazila o plačilu na upnikov

transakcijski račun. Vsekakor pa s strani dolžnika zatrjevano plačilo

zadošča za pokritje le neznatnega dela upnikove terjatve.

Pritožba je utemeljena.

Upnik v pritožbi pravilno opozarja, da sta v konkretni zadevi sklep o

izvršbi z dne 19.4.1999, izdan na podlagi verodostojne listine, kot

tudi sklep o nadaljevanju izvršbe proti sedanjemu dolžniku J. V. kot

edinemu družbeniku izbrisanega prvotnega dolžnika A., d.o.o., Ig pri

Ljubljani, z dne 9.4.2002, pravnomočna. Nadalje tudi pravilno

ugotavlja, da je dolžnik po pravnomočnosti obeh navedenih sklepov

vložil ugovor po izteku roka (56. člen Zakona o izvršbi in

zavarovanju - ZIZ v zvezi s 3. odstavkom 61. člena ZIZ). Dolžnik je

namreč v njem navajal dejstva, ki se nanašajo na upnikovo terjatev,

ta dejstva pa so nastopila po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na

podlagi verodostojne listine kot tudi sklepa o nadaljevanju izvršbe

proti dolžniku. V primeru, da dolžnik vloži ugovor po preteku roka po

pravnomočnosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne

listine, sodišče le tega ne more več razveljaviti v dovolilnem delu

in skleniti, da bo o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi

(2. odstavek 62. člena ZIZ), kot to stori v primeru vložitve rednega

(obrazloženega in pravočasnega) ugovora dolžnika proti sklepu o

izvršbi na podlagi verodostojne listine. Če je ugovor po izteku (8

dnevnega) roka pravočasen, popolen in dovoljen, ga mora sodišče prve

stopnje poslati upniku v odgovor (57. člen ZIZ) in o njem odločati

(3. odstavek 58. člena ZIZ). Namesto tega pa je sodišče prve stopnje

v konkretnem primeru z dolžnikovim ugovorom po izteku roka postopalo

kot z ugovorom dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi

verodostojne listine, vložene v roku 8 dni po prejemu sklepa o

izvršbi, in izdalo sklep v smislu 2. odstavka 62. člena ZIZ. S tem,

ko je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo omenjeno zakonsko

določbo, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost njegove

odločitve, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 1. odstavku

339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP

in 15. členom ZIZ, ki jo upnik v pritožbi izrecno uveljavlja. Zaradi

te procesne kršitve je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo,

izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje

v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločati o

utemeljenosti dolžnikovega ugovora po izteku roka, upoštevaje

upnikove trditve v pritožbi, ki po vsebini predstavljajo odgovor

upnika na ugovor dolžnika. Gre za trditve upnika, da je še vedno

upravičen do izterjave terjatve, saj ni prišlo do odstopa terjatve

upnika družbi AA, d.o.o., Maribor temveč le do "odstopa zaradi

izterjave"; da potrdili dolžnika o plačilu skupno 266.000,00 SIT

nista izpisani na upnikovih obrazcih za prejem gotovine in nimata

žiga; da oseba, ki je prevzela omenjeno plačilo, ni delavec družbe

AA d.o.o., Maribor in da zatrjevano plačilo predstavlja pokritje le

neznatnega dela upnikove terjatve. Ker te trditve upnika v pritožbi

po vsebini predstavljajo odgovor upnika na ugovor dolžnika in se bo o

njih moralo najprej izreči sodišče prve stopnje, se pritožbeno

sodišče v tej odločbi o njih ni izrekalo.

Skladno s sprejeto odločitvijo je sodišče druge stopnje odločitev

upnikovih pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (3.

odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).