Appeal allowed: Court must respond to late objection to enforcement based on notarial deed, not retry case.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, quashing the first-instance judgment and remanding the case for a new trial. The lower court incorrectly treated a late objection to an enforcement order based on a notarial deed as grounds for a full retrial. The court held that once such an enforcement order becomes final, the proper procedure requires the enforcement court to respond to the late objection and decide on it, rather than transferring the matter to a trial court. Consequently, the case was sent back to the first-instance court to handle the objection according to the correct procedural rules.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 56. člen; 58. člen; 61. člen; 62. člen: When a debtor files an objection after the deadline for a final enforcement order based on a notarial deed, the court must respond to the objection and decide on it, rather than declaring the order void and ordering a trial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadevo vrne
sodišču prve stopnje v nov postopek.
Odločitev o pritožbenih stroških upnika se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
V primeru, da dolžnk vloži ugovor po izteku roka po pravnomočnosti
sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, sodišče
le-tega ne more več razveljaviti v dovolilnem delu in skleniti, da bo
o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi, temveč mora le-tega
če je pravočasen, popolen in dovoljen, poslati upniku v odgovor in o
njem odločati.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 3.6.2004, opr. št. 6
Ig 1999/2086-38, razveljavilo 2. točko izreka sklepa o izvršbi z dne
19.4.1999, opr. št. Ig 1999/2086, in odločilo, da bo o zahtevku in
stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v
Ljubljani.
Proti sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil upnik. V
pritožbi navaja, da sta sklep o izvršbi na podlagi verodostojne
listine z dne 19.4.1999 in sklep o nadaljevanju izvršbe proti novemu
dolžniku J. V. z dne 9.4.2002 pravnomočna. Ker dolžnik proti
omenjenima sklepoma ni ugovarjal v 8 dnevnem roku po vročitvi
sklepov, sta sklepa postala pravnomočna in dolžnik zato nima več
možnosti za vložitev ugovora po 61. in 62. členu Zakona o izvršbi in
zavarovanju. Dolžnik ima po pravnomočnosti sklepa o izvršbi le še
možnost vložiti ugovor po izteku roka v smislu 56. člena Zakona o
izvršbi in zavarovanju. Ta zakon za primer vložitve ugovora po izteku
roka ne določa, da bi sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v
dovolilnem delu in da bi nato o ugovornih navedbah odločalo pravdno
sodišče, temveč mora izvršilno sodišče upnikov ugovor vročiti v
odgovor in nato o samo odločati o takem ugovoru (58. člen Zakona o
izvršbi in zavarovanju v zvezi s 54. členom Zakona o izvršbi in
zavarovanju). Ker sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni
postopalo na opisan način, je njegov sklep nezakonit. Iz ugovoru po
izteku roka predložene pogodbe o odstopu terjatve z dne 20.4.2004, je
razvidno, da je šlo v obravnavanem primeru za odstop zaradi izterjave
in da se bodo zneski nakazovali na račun upnika. Dosedanji upnik je
torej še vedno v celoti upravičen do izterjave terjatve. Dolžnik ni
podal drugačne obrazložitve ugovora po izteku roka, njegove navedbe
pa glede na navedeno niso pravno relevantne glede na samo terjatev,
zato je šteti, da je dolžnikov ugovor, kolikor presega znesek
266.000,00 SIT, neobrazložen in ga je v tem delu potrebno zavreči.
Priložena potrdila o plačilu navedenega zneska niso izpisana na
upnikovih obrazcih za prejem gotovine, ki nimajo vtisnjenega žiga
prevzemnika, zato ne predstavljajo dokaza o dejanskem plačilu dolga.
Oseba, ki naj bi prevzela gotovino od dolžnika, ni delavec družbe
AA, d.o.o., Maribor. Če se bo izkazalo, da je plačilo bilo dejansko
opravljeno pooblaščeni osebi, se bo le to poračunalo v skladu s 97.
členom Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ker gre za plačilo po izdaji
sklepa o izvršbi v zvezi s sklepom za nadaljevanje izvršbe proti
dolžniku, se le-to vračuna za poplačilo upnikove terjatve. Sodišče
nima pooblastil za razveljavitev pravnomočnega sklepa o dovolitvi
izvršbe, preden je upnikova terjatev v celoti poplačana. Dolžnik bi
lahko delno plačilo uveljavljal v izvršilnem postopku, da bi
izvršitelj zarubil premične stvari v manjšem obsegu oziroma upošteval
pri poračunavanju plačila. Vsekakor bo upnik z veseljem in takoj, ko
bo prejel plačilo, delno ali še raje v celoti, umaknil predlog za
izvršbo. Dolžnik ne predloži dokazila o plačilu na upnikov
transakcijski račun. Vsekakor pa s strani dolžnika zatrjevano plačilo
zadošča za pokritje le neznatnega dela upnikove terjatve.
Pritožba je utemeljena.
Upnik v pritožbi pravilno opozarja, da sta v konkretni zadevi sklep o
izvršbi z dne 19.4.1999, izdan na podlagi verodostojne listine, kot
tudi sklep o nadaljevanju izvršbe proti sedanjemu dolžniku J. V. kot
edinemu družbeniku izbrisanega prvotnega dolžnika A., d.o.o., Ig pri
Ljubljani, z dne 9.4.2002, pravnomočna. Nadalje tudi pravilno
ugotavlja, da je dolžnik po pravnomočnosti obeh navedenih sklepov
vložil ugovor po izteku roka (56. člen Zakona o izvršbi in
zavarovanju - ZIZ v zvezi s 3. odstavkom 61. člena ZIZ). Dolžnik je
namreč v njem navajal dejstva, ki se nanašajo na upnikovo terjatev,
ta dejstva pa so nastopila po pravnomočnosti sklepa o izvršbi na
podlagi verodostojne listine kot tudi sklepa o nadaljevanju izvršbe
proti dolžniku. V primeru, da dolžnik vloži ugovor po preteku roka po
pravnomočnosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne
listine, sodišče le tega ne more več razveljaviti v dovolilnem delu
in skleniti, da bo o zahtevku in stroških upnika odločeno v pravdi
(2. odstavek 62. člena ZIZ), kot to stori v primeru vložitve rednega
(obrazloženega in pravočasnega) ugovora dolžnika proti sklepu o
izvršbi na podlagi verodostojne listine. Če je ugovor po izteku (8
dnevnega) roka pravočasen, popolen in dovoljen, ga mora sodišče prve
stopnje poslati upniku v odgovor (57. člen ZIZ) in o njem odločati
(3. odstavek 58. člena ZIZ). Namesto tega pa je sodišče prve stopnje
v konkretnem primeru z dolžnikovim ugovorom po izteku roka postopalo
kot z ugovorom dolžnika proti sklepu o izvršbi na podlagi
verodostojne listine, vložene v roku 8 dni po prejemu sklepa o
izvršbi, in izdalo sklep v smislu 2. odstavka 62. člena ZIZ. S tem,
ko je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo omenjeno zakonsko
določbo, to pa je vplivalo na pravilnost in zakonitost njegove
odločitve, je storilo bistveno kršitev določb postopka po 1. odstavku
339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP
in 15. členom ZIZ, ki jo upnik v pritožbi izrecno uveljavlja. Zaradi
te procesne kršitve je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo,
izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje
v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odločati o
utemeljenosti dolžnikovega ugovora po izteku roka, upoštevaje
upnikove trditve v pritožbi, ki po vsebini predstavljajo odgovor
upnika na ugovor dolžnika. Gre za trditve upnika, da je še vedno
upravičen do izterjave terjatve, saj ni prišlo do odstopa terjatve
upnika družbi AA, d.o.o., Maribor temveč le do "odstopa zaradi
izterjave"; da potrdili dolžnika o plačilu skupno 266.000,00 SIT
nista izpisani na upnikovih obrazcih za prejem gotovine in nimata
žiga; da oseba, ki je prevzela omenjeno plačilo, ni delavec družbe
AA d.o.o., Maribor in da zatrjevano plačilo predstavlja pokritje le
neznatnega dela upnikove terjatve. Ker te trditve upnika v pritožbi
po vsebini predstavljajo odgovor upnika na ugovor dolžnika in se bo o
njih moralo najprej izreči sodišče prve stopnje, se pritožbeno
sodišče v tej odločbi o njih ni izrekalo.
Skladno s sprejeto odločitvijo je sodišče druge stopnje odločitev
upnikovih pritožbenih stroških pridržalo za končno odločbo (3.
odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).