Appeal dismissed; court upheld enforcement order as debtor's document challenge and witness request were reasoned.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, confirming the first-instance judgment that revoked the enforcement order and scheduled a trial. The debtor argued that the creditor's invoices proved the debt's existence and requested a witness examination, but failed to specify which representative to summon. The court ruled the objection was reasoned because the debtor's claim that invoices prove the debt was contradicted by the fact that the debtor could not access the original documents, making the witness request unfeasible and the document challenge valid.
Legislator headnote
AI generatedZPP 100; ZPP 101: A party's objection to enforcement based on the opponent's submitted documents is considered reasoned if the objection relies on the inability to verify the documents' authenticity or content, particularly when the objecting party lacks access to the originals, thereby justifying the revocation of the enforcement order.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO] Ugovor, v katerem dolžnik kot dokaz o neobstoju dolga predlaga po upniku predložene listine ter zaslišanje strank, je obrazložen.
[OBRAZLOŽITEV] Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo svoj sklep o izvršbi v 2. točki izreka, v kateri je dovoljena izvršba in izreklo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. Upnik se proti sklepu pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da se razveljavi ter dolžnikov ugovor kot neobrazložen zavrne. Dolžnik namreč v njem kot dokaz predlaga račune, ki v nasprotju z njegovimi trditvami ravno dokazujejo obstoj upnikove terjatve. Predlaga tudi zaslišanje strank, pri tem pa ne navede, katera fizična oseba pri upniku kot pravni osebi naj se zasliši.
Neizvedljiv pa je dokaz z zaslišanjem dolžnika, saj mu je prav zato, ker je na prijavljenem naslovu nedosegljiv, postavljen začasni zastopnik. Prav tako predlagani sodni preudarek pa ni dokaz v smislu ZPP. Pritožba ni utemeljena. Strinjati se je mogoče s pritožbenim stališčem, da sodni preudarek ni dokaz po določilih ZPP, ne pa s trditvami glede ostalih predlaganih dokazov. Ko se dolžnik sklicuje na račune, ki jih je kot izvršilni naslov - verodostojno listino, predložil upnik, zatrjuje, da prav iz njih ni razvidno poslovno razmerje med njim in upnikom in zato z njimi upnik ni dokazal obstoja dolga, niti njegove višine.
To, nedvomno odločilno dejstvo dolžnik dokazuje z vpogledom in oceno listin. Nobene zakonske ovire ni za to, da ena stranka zahteva presojo listin, sicer predloženih po nasprotni stranki. Hkrati pa naj bi se z zaslišanjem strank, zlasti upnika, na katerem je dokazno breme o obstoju dolga, (seveda po zakonitem zastopniku - direktorju) razjasnilo, kaj je temelj izdanih računov ob predložitvi ustreznih listin, s katerimi dolžnik morda ne razpolaga, ter preverila višina izterjevanih zneskov. Po presoji pritožbenega sodišča je torej dolžnikov ugovor (red.
št.
13) obrazložen, zato pa izpodbijana odločitev glede na določilo 2. odstavka 62. člena ZIZ pravilna in zakonita. Prvostopenjski sklep je bilo zato treba potrditi (čl. 365, tč. 2 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).