Appeal dismissed; execution against insolvent sole proprietor's assets allowed if secured claim properly reported.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal regarding the rejection of execution against a sole proprietor in bankruptcy. The creditor argued that the general ban on execution did not apply to secured claims on pre-bankruptcy assets, while the lower court held such claims require bankruptcy reporting. The court ruled that the ban only applies to business-related claims in the general estate, not secured claims on specific assets, and the creditor failed to prove timely filing of the security interest.
Legislator headnote
AI generatedZPPSL 111. člen; ZPPSL 137. člen: The prohibition on execution against a sole proprietor in bankruptcy applies only to business-related claims in the general estate; secured claims on specific pre-bankruptcy assets may be enforced if the security interest is timely reported.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve
stopnje.
[JEDRO]
Po oceni pritožbenega sodišča prepoved opravljanja (dovolitve in
nadaljevanja) izvršbe zoper samostojnega podjetnika v stečaju ne
velja samo v tistih primerih, ko gre za izterjavo neposlovnih
(osebnih) terjatev dolžnika na premoženju, ki ga samostojni podjetnik
pridobi po začetku stečajnega postopka, torej tistem premoženju, ki
ne gre v stečajno maso. To pomeni, da bo upnica iz spornih
nepremičnin lahko poplačana le v stečajnem postopku nad dolžnikom in
še to ob pogoju, da je ločitveno pravico pravočasno prijavila.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za
izvršbo z dne 23.4.2004 zoper prvo dolžnico in drugega dolžnika,
zoper tretjo dolžnico pa ga je zavrglo.
Proti tistemu delu sklepa, s katerim je zavrnjen predlog za izvršbo
zoper drugega dolžnika in zavržen zoper tretjo dolžnico, je upnica
vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in
nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe
materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona
o pravdnem postopku - ZPP, Ur l. RS, št. 36/04-drugo uradno
prečiščeno besedilo, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in
zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, št. 40/04-uradno prečiščeno besedilo).
Ne sprejema stališča sodišča prve stopnje, da v skladu z določbo 111.
člena Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji - ZPPSL (Ur.
l. RS, št. 67/94 - 58/03) zaradi začetka stečajnega postopka nad
drugim dolžnikom kot samostojnim podjetnikom, zoper njega ni mogoče
dovoliti izvršbe. Drugi dolžnik je nepremičnine zastavil za tuj dolg
kot fizična oseba in ne kot samostojni podjetnik že leta 1993, ko še
ni imel registrirane dejavnosti samostojnega podjetnika, poleg tega
pa splošno pravilo prepovedi izvršbe ne velja za izvršilne naslove,
ki se nanašajo na zahtevke, katerih predmet ni terjatev, ki se
poplača iz splošne stečajne mase. V obravnavanem primeru ne gre za
terjatev, ki bi nastala pri opravljanju dejavnosti, zato ne gre za
terjatev, ki bi zapadla v stečajno maso, poleg tega pa ima upnica
terjatev zavarovano z zastavno pravico, kar pomeni, da terjatev
nikakor ne spada v splošno stečajno maso. Zakon ne določa, da gre
avtomatsko v stečajno maso zasebno premoženje dolžnika, tako da
upniki, ki imajo terjatev do dolžnika kot fizične osebe, zoper
fizično osebo ne bi mogli predlagati izvršbe. Nikjer ni zapisano, da
bi morali upniki takšne terjatev sploh prijaviti v stečajno maso. V
111. in 137. členu ZPPSL ni določeno, da bi morali upniki fizične
osebe, kljub temu, da nimajo terjatev, ki bi izvirala iz dejavnosti
samostojnega podjetnika, te terjatve v stečaju prijaviti. Čeprav gre
v skladu z določbo 104. člena ZPPSL v stečajno maso podjetnika
njegovo celotno premoženje, ni moč trditi, da vsi ostali upniki ne
morejo priti do poplačila po običajni poti. Sodišče bi predlog za
izvršbo lahko zavrnilo šele potem, ko bi dolžnik v ugovoru dokazal,
da gre za terjatev, ki izvira iz njegove dejavnosti. Drugačno
stališče bi pomenilo priviligiranje stečajnih upnikov, ki imajo
terjatev iz dejavnosti pred tistimi, ki imajo terjatev iz zasebnih
razmerij. Kar zadeva zavrženje predloga za izvršbo pa upnik navaja,
da se je rok za dopolnitev predloga za izvršbo, ki ga je sodišče
določilo na soboto dne 9.10.2004, iztekel šele prvi delovni dan po
tem roku, torej dne 11.10.2004. Ker je upnica tega dne s priporočeno
pošiljko oddala zahtevano dopolnitev, je dopolnitev pravočasna.
Pritožbi prilaga popis poštnih pošiljk, oddanih dne 11.10.2004. Na
podlagi zapisanega predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa
ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožba ni utemeljena.
V stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik gre vse
premoženje, ki ga je imel dolžnik ob začetku stečaja razen stvari in
prejemkov iz tretjega odstavka 104. člena ZPPSL (četrti odstavek 104.
člena ZPPPSL). Pri oblikovanju stečajne mase dolžnika samostojnega
podjetnika ZPPSL ne razlikuje med premoženjem, ki ga je stečajni
dolžnik, pridobil pred začetkom opravljanja samostojne dejavnosti in
tistim, ki ga je pridobil po tem trenutku, tudi ne med tem, ali je
premoženje stečajnega dolžnika obremenjeno s pravicami tretjih. V
stečajno maso gre, razen izjem iz tretjega odstavka 104. člena ZPPSL,
vse premoženje dolžnika, ki ga ima ob trenutku začetka stečajnega
postopka (ne pa tisto, ki ga pridobi po tem trenutku). Razlikovanje
med splošno in posebno stečajno maso in splošno in posebno
razdelitveno maso je posledica dejstva, da imajo posamezni upniki na
posameznem premoženju, ki spada v stečajno maso, pravico do
prednostnega poplačila - ločitveno pravico (prvi odstavek 131. in
132. člen ZPPSL). V obravnavanem primeru upnica do drugega dolžnika
res nima terjatve iz naslova opravljanja dejavnosti, pač pa je
hipotekarna upnica, ker je na dolžnikovih nepremičninah (glede
katerih je predlagala izvršbo) pridobila zastavno pravico po določbi
251. c člena Zakona o izvršilnem postopku - ZIP (Ur. l. SFRJ, št.
20/78 do Ur. l. RS, št. 1-32/94) še preden se je nad drugim dolžnikom
začel stečajni postopek in preden je dolžnik začel z opravljanjem
dejavnosti samostojnega podjetnika. Drugi dolžnik je sporne
nepremičnine zastavil za zavarovanje tujega dolga do upnice.
Splošno pravilo prvega odstavka 111. člena ZPPSL, po katerem po
začetku stečajnega postopka ni mogoče opravljati (dovoliti ali
nadaljevati) izvršb na dolžnikovo premoženje, uzakonja enega od
vidikov načela koncentracije, po katerem lahko posamezen upnik po
začetku stečajnega postopka doseže poplačilo svoje terjatve samo v
stečajnem postopku. Omenjeno pravilo je logična posledica pravila iz
četrtega odstavka 104. člena ZPPPSL. Izjema od splošnega pravila
prepovedi opravljanja izvršb je določena v četrtem odstavku 111.
člena ZPPSL, za tiste izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške
stečajnega postopka in na obveznosti plačevanja takse za dejanja
dolžnika. Splošno pravilo prepovedi opravlja izvršb velja za vse
tejatve, ki se poplačjo iz splošne razdelitvene mase. Vprašanje, ki
ga načenja pritožba je, ali velja tudi za ločitvene upnike, ki se
poplačjo iz posebne (ločene) stečajne mase. Po oceni pritožbenega
sodišča velja prepoved dovolitve in nadaljevanja izvršb tudi za
takšne ločitvene upnike. Namreč tudi ločitveni upnik mora svojo
(terjatev in) ločitveno pravico pravočasno prijaviti v stečajnem
postopku (prvi in šesti odstavek 137. člena ZPPSL) in se enako kot
navadni (nezavarovani) upnik poplača, ko je vnovčeno premoženje, na
katerem obstaja v stečajnem postopku ugotovljena ločitvena pravica. O
poplačilu ločitvenega upnika mora odločiti stečajni senat s sklepom o
razdelitvi posebne stečajne mase ob smiselni uporabi določb o sklepu
o glavni razdelitvi (163. člen ZPPSL). Po oceni pritožbenega sodišča
prepoved opravljanja izvršbe zoper samostojnega podjetnika v stečaju
ne velja samo v tistih primerih, ko gre za izterjavo neposlovnih
(osebnih) terjatev dolžnika na premoženju, ki ga samostojni podjetnik
pridobi po začetku stečajnega postopka, torej tistem premoženju, ki
ne gre v stečajno maso. To pomeni, da bo upnica iz spornih
nepremičnin lahko poplačana le v stečajnem postopku nad drugim
dolžnikom in še to ob pogoju, da je ločitveno pravico pravočasno
prijavila.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrglo predlog za izvršbo
proti tretji dolžnici. Vsebina predloga za izvršbo (prvi odstavek 40.
člena ZIZ) mora ustrezati določbi 105. člena ZPP (15. člen ZIZ), kar
pomeni, da morajo izvršilni zahtevek z navedbo vrste in obsega
obveznosti podpirati ustrezno navedena dejstva in dokazi. V
obravnvanem primeru je bila dolžnica s sklepom z dne 12.8.2004 (red.
št. 23 spisa) pozvana na dopolnitev predloga za izvršbo, tako da
predloži ločena obračuna terjatve po izvršilnih naslovih, v roku 8
dni. Na njen predlog je sodišče prve stopnje navedeni rok podaljšalo
do dne 9.10.2004 (glej sklep na red. št. 26 spisa), in ker upnica do
tega dne predloga ni dopolnila, v skladu z določbo četrtega odstavka
108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, njen predlog pravilno
zavrglo. Čeprav se je navedeni rok iztekel šele dne 11.10.2004 ostaja
dejstvo, da upnica po podatkih spisa predloga ni dopolnila niti tega
dne niti kasneje (v spisu namreč ni dopolnitve vloge). S pritožbi
priloženim potrdilom o oddaji poštne pošiljke na Okrajno sodišče v
Kranju dne 11.10.2004 (priloga A13), ki ne vsebuje niti navedbe
opravilne številke zadeve, upnica ni dokazala, da je s to poštno
pošiljko oddala zahtevano dopolnitev vloge.
Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker ni po uradni dolžnosti
upoštevanih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15.
členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v
izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365.
člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).