Appeal dismissed; execution against insolvent sole proprietor's assets allowed if secured claim properly reported.

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve

stopnje.

[JEDRO]

Po oceni pritožbenega sodišča prepoved opravljanja (dovolitve in

nadaljevanja) izvršbe zoper samostojnega podjetnika v stečaju ne

velja samo v tistih primerih, ko gre za izterjavo neposlovnih

(osebnih) terjatev dolžnika na premoženju, ki ga samostojni podjetnik

pridobi po začetku stečajnega postopka, torej tistem premoženju, ki

ne gre v stečajno maso. To pomeni, da bo upnica iz spornih

nepremičnin lahko poplačana le v stečajnem postopku nad dolžnikom in

še to ob pogoju, da je ločitveno pravico pravočasno prijavila.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za

izvršbo z dne 23.4.2004 zoper prvo dolžnico in drugega dolžnika,

zoper tretjo dolžnico pa ga je zavrglo.

Proti tistemu delu sklepa, s katerim je zavrnjen predlog za izvršbo

zoper drugega dolžnika in zavržen zoper tretjo dolžnico, je upnica

vložila pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe

materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona

o pravdnem postopku - ZPP, Ur l. RS, št. 36/04-drugo uradno

prečiščeno besedilo, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in

zavarovanju - ZIZ, Ur. l. RS, št. 40/04-uradno prečiščeno besedilo).

Ne sprejema stališča sodišča prve stopnje, da v skladu z določbo 111.

člena Zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji - ZPPSL (Ur.

l. RS, št. 67/94 - 58/03) zaradi začetka stečajnega postopka nad

drugim dolžnikom kot samostojnim podjetnikom, zoper njega ni mogoče

dovoliti izvršbe. Drugi dolžnik je nepremičnine zastavil za tuj dolg

kot fizična oseba in ne kot samostojni podjetnik že leta 1993, ko še

ni imel registrirane dejavnosti samostojnega podjetnika, poleg tega

pa splošno pravilo prepovedi izvršbe ne velja za izvršilne naslove,

ki se nanašajo na zahtevke, katerih predmet ni terjatev, ki se

poplača iz splošne stečajne mase. V obravnavanem primeru ne gre za

terjatev, ki bi nastala pri opravljanju dejavnosti, zato ne gre za

terjatev, ki bi zapadla v stečajno maso, poleg tega pa ima upnica

terjatev zavarovano z zastavno pravico, kar pomeni, da terjatev

nikakor ne spada v splošno stečajno maso. Zakon ne določa, da gre

avtomatsko v stečajno maso zasebno premoženje dolžnika, tako da

upniki, ki imajo terjatev do dolžnika kot fizične osebe, zoper

fizično osebo ne bi mogli predlagati izvršbe. Nikjer ni zapisano, da

bi morali upniki takšne terjatev sploh prijaviti v stečajno maso. V

111. in 137. členu ZPPSL ni določeno, da bi morali upniki fizične

osebe, kljub temu, da nimajo terjatev, ki bi izvirala iz dejavnosti

samostojnega podjetnika, te terjatve v stečaju prijaviti. Čeprav gre

v skladu z določbo 104. člena ZPPSL v stečajno maso podjetnika

njegovo celotno premoženje, ni moč trditi, da vsi ostali upniki ne

morejo priti do poplačila po običajni poti. Sodišče bi predlog za

izvršbo lahko zavrnilo šele potem, ko bi dolžnik v ugovoru dokazal,

da gre za terjatev, ki izvira iz njegove dejavnosti. Drugačno

stališče bi pomenilo priviligiranje stečajnih upnikov, ki imajo

terjatev iz dejavnosti pred tistimi, ki imajo terjatev iz zasebnih

razmerij. Kar zadeva zavrženje predloga za izvršbo pa upnik navaja,

da se je rok za dopolnitev predloga za izvršbo, ki ga je sodišče

določilo na soboto dne 9.10.2004, iztekel šele prvi delovni dan po

tem roku, torej dne 11.10.2004. Ker je upnica tega dne s priporočeno

pošiljko oddala zahtevano dopolnitev, je dopolnitev pravočasna.

Pritožbi prilaga popis poštnih pošiljk, oddanih dne 11.10.2004. Na

podlagi zapisanega predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa

ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

V stečajno maso dolžnika, ki je podjetnik posameznik gre vse

premoženje, ki ga je imel dolžnik ob začetku stečaja razen stvari in

prejemkov iz tretjega odstavka 104. člena ZPPSL (četrti odstavek 104.

člena ZPPPSL). Pri oblikovanju stečajne mase dolžnika samostojnega

podjetnika ZPPSL ne razlikuje med premoženjem, ki ga je stečajni

dolžnik, pridobil pred začetkom opravljanja samostojne dejavnosti in

tistim, ki ga je pridobil po tem trenutku, tudi ne med tem, ali je

premoženje stečajnega dolžnika obremenjeno s pravicami tretjih. V

stečajno maso gre, razen izjem iz tretjega odstavka 104. člena ZPPSL,

vse premoženje dolžnika, ki ga ima ob trenutku začetka stečajnega

postopka (ne pa tisto, ki ga pridobi po tem trenutku). Razlikovanje

med splošno in posebno stečajno maso in splošno in posebno

razdelitveno maso je posledica dejstva, da imajo posamezni upniki na

posameznem premoženju, ki spada v stečajno maso, pravico do

prednostnega poplačila - ločitveno pravico (prvi odstavek 131. in

132. člen ZPPSL). V obravnavanem primeru upnica do drugega dolžnika

res nima terjatve iz naslova opravljanja dejavnosti, pač pa je

hipotekarna upnica, ker je na dolžnikovih nepremičninah (glede

katerih je predlagala izvršbo) pridobila zastavno pravico po določbi

251. c člena Zakona o izvršilnem postopku - ZIP (Ur. l. SFRJ, št.

20/78 do Ur. l. RS, št. 1-32/94) še preden se je nad drugim dolžnikom

začel stečajni postopek in preden je dolžnik začel z opravljanjem

dejavnosti samostojnega podjetnika. Drugi dolžnik je sporne

nepremičnine zastavil za zavarovanje tujega dolga do upnice.

Splošno pravilo prvega odstavka 111. člena ZPPSL, po katerem po

začetku stečajnega postopka ni mogoče opravljati (dovoliti ali

nadaljevati) izvršb na dolžnikovo premoženje, uzakonja enega od

vidikov načela koncentracije, po katerem lahko posamezen upnik po

začetku stečajnega postopka doseže poplačilo svoje terjatve samo v

stečajnem postopku. Omenjeno pravilo je logična posledica pravila iz

četrtega odstavka 104. člena ZPPPSL. Izjema od splošnega pravila

prepovedi opravljanja izvršb je določena v četrtem odstavku 111.

člena ZPPSL, za tiste izvršilne naslove, ki se nanašajo na stroške

stečajnega postopka in na obveznosti plačevanja takse za dejanja

dolžnika. Splošno pravilo prepovedi opravlja izvršb velja za vse

tejatve, ki se poplačjo iz splošne razdelitvene mase. Vprašanje, ki

ga načenja pritožba je, ali velja tudi za ločitvene upnike, ki se

poplačjo iz posebne (ločene) stečajne mase. Po oceni pritožbenega

sodišča velja prepoved dovolitve in nadaljevanja izvršb tudi za

takšne ločitvene upnike. Namreč tudi ločitveni upnik mora svojo

(terjatev in) ločitveno pravico pravočasno prijaviti v stečajnem

postopku (prvi in šesti odstavek 137. člena ZPPSL) in se enako kot

navadni (nezavarovani) upnik poplača, ko je vnovčeno premoženje, na

katerem obstaja v stečajnem postopku ugotovljena ločitvena pravica. O

poplačilu ločitvenega upnika mora odločiti stečajni senat s sklepom o

razdelitvi posebne stečajne mase ob smiselni uporabi določb o sklepu

o glavni razdelitvi (163. člen ZPPSL). Po oceni pritožbenega sodišča

prepoved opravljanja izvršbe zoper samostojnega podjetnika v stečaju

ne velja samo v tistih primerih, ko gre za izterjavo neposlovnih

(osebnih) terjatev dolžnika na premoženju, ki ga samostojni podjetnik

pridobi po začetku stečajnega postopka, torej tistem premoženju, ki

ne gre v stečajno maso. To pomeni, da bo upnica iz spornih

nepremičnin lahko poplačana le v stečajnem postopku nad drugim

dolžnikom in še to ob pogoju, da je ločitveno pravico pravočasno

prijavila.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zavrglo predlog za izvršbo

proti tretji dolžnici. Vsebina predloga za izvršbo (prvi odstavek 40.

člena ZIZ) mora ustrezati določbi 105. člena ZPP (15. člen ZIZ), kar

pomeni, da morajo izvršilni zahtevek z navedbo vrste in obsega

obveznosti podpirati ustrezno navedena dejstva in dokazi. V

obravnvanem primeru je bila dolžnica s sklepom z dne 12.8.2004 (red.

št. 23 spisa) pozvana na dopolnitev predloga za izvršbo, tako da

predloži ločena obračuna terjatve po izvršilnih naslovih, v roku 8

dni. Na njen predlog je sodišče prve stopnje navedeni rok podaljšalo

do dne 9.10.2004 (glej sklep na red. št. 26 spisa), in ker upnica do

tega dne predloga ni dopolnila, v skladu z določbo četrtega odstavka

108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, njen predlog pravilno

zavrglo. Čeprav se je navedeni rok iztekel šele dne 11.10.2004 ostaja

dejstvo, da upnica po podatkih spisa predloga ni dopolnila niti tega

dne niti kasneje (v spisu namreč ni dopolnitve vloge). S pritožbi

priloženim potrdilom o oddaji poštne pošiljke na Okrajno sodišče v

Kranju dne 11.10.2004 (priloga A13), ki ne vsebuje niti navedbe

opravilne številke zadeve, upnica ni dokazala, da je s to poštno

pošiljko oddala zahtevano dopolnitev vloge.

Ker so pritožbeni očitki neutemeljeni in ker ni po uradni dolžnosti

upoštevanih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15.

členom ZIZ), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v

izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).